Kaj so tehnološki parki? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Tehnološki parki skupaj z univerzo, državo, lokalnimi oblastmi in poslovnim okoljem povezujejo mala podjetja in jim ponujajo svetovanje, izobraževanje, administrativno podporo in ustrezno infrastrukturo. Poleg tega tehnološki parki povezujejo strokovnjake z različnimi znanji tako na področju znanosti kot tudi na področju poslovnih znanj. Podjetja, ki so vključena v tehnološki park, imajo tudi boljše pogoje pri zagotavljanju novih virov ter novih domačih in mednarodnih poslovnih kontaktov. Tehnološki park je sodoben način pridobivanja novih znanj s področja visoke tehnologije in povezovanje obstoječih znanj na lokalni ravni. Tako kot podjetniški inkubatorji tudi tehnološki parki ponujajo pomoč pri oblikovanju in preverjanju poslovnega načrta, iskanju poslovnih in strateških partnerjev, povezavi s finančnimi institucijami, izobraževanju itd.

Tehnološki parki tako ljudem z idejo nudijo poslovne prostore (z najrazličnejšimi priključki in po subvencionirani najemnini), podjetniško svetovanje, računovodstvo, pomoč pri oblikovanju in preverjanju poslovnega načrta, pomoč pri iskanju poslovnih in strateških partnerjev, omogočajo jim dostop do raziskovalne opreme ter delovne sile. Olajšajo jim tudi vključevanje v nacionalne in evropske mreže in grozde ter študentom pot do pridobivanje prakse ali prve zaposlitve. Parki članom nudijo tudi skupne prostore (konferenčne sobe in predavalnice), fotokopirnice, varovanje in restavracije.

Cilji tehnoloških parkov so:
  • Ustanoviti tehnološko inovativna podjetja, za katera je preko informacijskih in svetovalnih storitev zagotovljena ustrezna infrastruktura in ugodni delovni pogoji;
  • povezati znanost in gospodarstvo ter tako prispevati k ustreznemu prenosu znanj;
  • razviti regionalno gospodarstvo tako z zadrževanjem in vključevanjem sposobnih delavcev v lokalne projekte, kot tudi z ustvarjanjem privlačnih in kreativnih delovnih mest;
  • zagotoviti svetovalne storitve in pomagati pri razvoju novih tehnologij.

Kaj so podjetniški in univerzitetni inkubatorji? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Inkubator je ustanova, ki ima v lasti prostore, ki jih za določen čas, običajno do treh let, pod ugodnimi pogoji oddaja novo nastalim podjetjem, hkrati pa jim ponuja tudi svetovalne, upravne in pisarniške storitve. Poznamo tri tipe podjetniških inkubatorjev, in sicer podjetniški oziroma tehnološki inkubator, univerzitetni in zasebni inkubator.

Podjetniški ali tehnološki inkubator je organizacija, ki nudi pomoč mladim podjetjem in jim pomaga pri njihovem nastajanju in premagovanju začetnih ovir. Inkubirancem (podjetnikom) nudi prostor, svetovanje s področij marketinga, managementa, financ in tehničnega know-howa ter druge storitve (mreženje, semenski kapital,…). Pomoč podjetniku se praviloma nudi do tistega trenutka, ko si podjetje pridobi ugled zanesljivega poslovnega partnerja in začne popolnoma samostojno delovati.

Univerzitetni inkubatorji pa ponujajo pomoč predvsem podjetnim študentom in raziskovalcem. Pomoč jim nudijo predvsem na ravni infrastrukture, ki mogoča inovativnim podjetjem delovanje v okolju, ki spodbuja kreativnost in razvoj. V inkubatorju dobijo posamezna podjetja poleg svojih pisarn še sejne in konferenčne prostore, skladiščni prostor in tehnično opremo, torej prostore in opremo, ki so nujni za razvoj, realizacijo in obstoj novih idej. Poleg infrastrukture in prostora univerzitetni inkubatorji nudijo še svetovalno pomoč. V okviru inkubatorja so velikokrat organizirana izobraževanja in seminarji za inovativna podjetja. Prav v tem okolju imajo posamezna mlada podjetja možnost spoznati uspešne podjetnike, ki postanejo tudi nekakšni mentorji in svetovalci mladih podjetnikov.

Kaj nudijo inkubatorji? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Storitve, ki jih nudijo inkubatorji, lahko razdelimo na mehke in trde. Med mehke storitve sodijo informiranje, svetovanje, usposabljanje, med trde storitve pa vse materialne dobrine kot so zemljišča, poslovni prostori in finančna podpora.

V prvi vrsti inkubatorji članom nudijo opremljene poslovne prostore, torej, s pisarniško in računalniško-komunikacijsko opremo opremljene pisarne, sejne sobe, konferenčne sobe in po možnosti še manjšo kuhinjo. Potem je članom na voljo brezplačno osebno mentorstvo in podjetniško svetovanje ter brezplačna podjetniška izobraževanja in delavnice, ki so na voljo tudi zunanjim raziskovalcem. Inkubatorji svojim članom nudijo še pomoč pri iskanju virov financiranja, pri posredovanje kadrov in pri povezovanju s potencialnimi investitorji.

Sicer pa v inkubatorjih, za plačilo, pomagajo tudi nečlanom, in sicer z možnostjo najema poslovnih prostorov, konferenčnih dvoran in sejnih sob. Pomoč nudijo tudi pri izdelavi poslovnega načrta, pri posredovanju kadrov ali pri oceni poslovne ideje.

Kaj so cilji in naloge inkubatorjev? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Osnovni cilj vzpostavitve podjetniškega inkubatorja je pospeševanje podjetništva in gospodarskega razvoja občine, regije, države. Podjetniški inkubator je orodje za razvoj gospodarstva, oblikovan tako, da pospešuje rast, razvoj in uspešnost podjetij s pomočjo sklopa podpornih storitev za poslovanje podjetja.

V širšem pomenu je primarni cilj vsakega inkubatorja pomoč podjetnikom pri razvijanju novih podjetij, v ožjem pomenu pa naloge inkubatorja zajemajo: pomoč podjetnikom pri ustanavljanju novih podjetij, marketinške aktivnosti za promocijo inkubatorja, ocenjevanje in izbor projektov, ki so primerni za sodelovanje z inkubatorjem, pomoč podjetjem v obdobju prvih petih let njihovega obstoja, kontinuirano izobraževanje za svetovalce in podjetnike ter razvoj povezovalnih aktivnosti na občinskem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem območju.

Vir: Markonja, I., 2007. Podjetniški inkubator kot dejavnik razvoja občine Odranci, Fakulteta za Managemet Koper, Koper.

Kakšna je razlika med inkubatorjem in tehnološkim parkom? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Ko govorimo o podjetniških inkubatorjih, se pogosto omenja tudi tehnološki park in univerzitetni inkubator. Čeprav gre v bistvu za podobno stvar, za ponujanje pomoči in podpore v začetnih fazah ustanavljanja podjetja (svetovanje, mentoriranje, izobraževanje, mreženje, pomoč pri iskanju investitorjev, povezovanje z uspešnimi podjetniki, informiranje in pomoč pri razpisih ter poslovno okolje), se ti termini vsebinsko vendarle precej razlikujejo. 

Prvič, inkubator je namenjen predvsem podjetnikom v zagonski fazi razvoja od 0 - 18 mesecev (tj. inkubacijska doba), nato lahko podjetja pot nadaljujejo v tehnološkem parku. Drugič, podjetniški inkubator je namenjen vsem dejavnostim (proizvodnja, trgovina, storitve), medtem ko so tehnološki parki osredotočeni na inkubacijo visokotehnoloških podjetij.

Univerzitetni inkubatorji se od drugih dveh bistveno razlikujejo predvsem v osnovnem cilju, in sicer nadgrajevanju raziskovalnih rezultatov študentov in zaposlenih v uporabne tehnologije oziroma prenos teorije v prakso. Univerzitetni inkubatorji tako na nek način predstavljajo vez med univerzami oziroma posameznimi fakultetami in gospodarstvom, saj spodbujajo uporabnost in komercializacijo znanstvenih odkritij. 

Kaj je pospeševalnik? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Semenski pospeševalniki so časovno omejeni in skupinski programi, ki vključujejo mentorske in izobraževalne komponente in dosežejo vrhunec z javnim dogodkom, kjer udeleženci predstavijo svoje delo s kratkimi govori (angl. pitch). Medtem ko se tradicionalni podjetniški inkubatorji, ki jih pogosto financira vlada, osredotočajo na biotehnologijo, medicinsko tehnologijo, čiste tehnologije ali produktno usmerjena podjetja, so pospeševalniki lahko bodici zasebno ali javno financirani in se osredotočajo na široko paleto dejavnosti.

 

Kakšne so razlike med podjetniškimi inkubatorji in pospeševalniki? Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Glavne razlike med podjetniškimi inkubatorji in pospeševalniki so:
  1. Prijavni postopek je odprt za vsakogar, vendar je prisotna huda konkurenca.

  2. Začetna naložba v štartnik (angl. startup) je po navadi v zameno za lastniški kapital. Značilno so investicije v višini med 20.000 in 50.000 $ oziroma v Evropi med 10.000 in 50.000 funti.

  3. Poudarek je na majhnih skupinah, ne na posameznih ustanoviteljih. Pospeševalniki menijo, da ena oseba ni zadosti, da bi se spopadla z vsem delom v povezavi s štartnikom.

  4. Štartniki morajo »diplomirati« do določenega roka običajno v roku treh mesecev. Med tem časom imajo mentorstvo in izobraževanja in pričakuje se, da hitro ponavljajo. Skoraj vsi pospeševalniki zaključijo svoje programe z demo dnem, kjer se štartniki predstavijo investitorjem.

  5. Štartnike sprejmejo in podpirajo v skupinah. Podpora in povratne informacije, ki jih zagotavlja skupina so pomembna prednost. Če pospeševalnik ne nudi skupnih delovnih prostorov, se timi redno srečujejo.

Primarna vrednost za podjetnika izhaja iz mentorstva, povezav in priznanja, da so bili izbrani, da bodo del pospeševalnika. Poslovni model temelji na ustvarjanju tveganih donosov, ne najemnini in pristojbinah za storitve.

Ni nujno, da semenski pospeševalniki vključujejo fizični prostor, vendar mnogi ga. Proces skozi katerega gredo štartniki v pospeševalniku lahko razdelimo na pet različnih faz: ozaveščanje, aplikacija, program, demo dan, dodatni demo dan.

Vir: Wikipedia, 2014.