Osnovna definicija računovodstva je dejavnost vrednostnega (v denarni merski enoti izraženega) spremljanja in proučevanja pojavov, ki so povezani s poslovanjem poslovnega sistema (tj. podjetja…) (Zaman, Hočevar in Igličar, 2007). Računovodstvo je celota štirih računovodskih funkcij:

• knjigovodstva --> obravnavanje podatkov o preteklosti,
• računovodskega predračunavanja --> obravnavanje podatkov o prihodnosti,
• računovodskega analiziranja --> analiziranje podatkov,
• računovodskega nadziranja --> nadzor obravnave podatkov.

 

Računovodstvo v funkciji knjigovodstva in računovodskega predračunavanja pomeni spremljanje poslovanja, ostali dve funkciji pa pomenita proučevanje poslovanja.

Uporabniki računovodskih informacij so različne skupine, in sicer so to uporabniki znotraj in zunaj podjetja. Prvi so seveda lastniki in vodstvo podjetja (ter zaposleni), drugi pa so najprej država, ter posojilojemalci, dobavitelji, kupci itd.

Računovodstvo v podjetju ne zajema nujno vseh njegovih štirih funkcij, ampak je kompleksnost računovodstva v podjetju odvisna od kompleksnosti poslovanja podjetja. Knjigovodstvo je tako prisotno v vsakem podjetju, medtem ko so ostale računovodske funkcije, še posebej računovodsko analiziranje in nadziranje, običajno prisotne v nekoliko večjih poslovnih sistemih.

Računovodstvo podjetju v prvi vrsti torej omogoča, da ima točne informacije o preteklem poslovanju podjetja. Te informacije so pomembne in nujne ne samo s stališča lastnikov in vodstva podjetja, ampak omogoča tudi točno poročanje o poslovanju podjetja zunanjim uporabnikom. V enem delu je računovodsko poročanje tudi regulirano in za podjetje obvezno (npr. davčni obračun, obračuni plač…).

Vir: Zaman, M., M. Hočevar in A. Igličar: Temelji računovodstva. Ljubljana: EF, 2007.

Za podjetja ni predpisano, kdo mora voditi računovodstvo, obstajajo pa predpisi (računovodski standardi), kako se vodi računovodstvo. Tako je sicer možno, da bi podjetnik sam vodil računovodstvo, vendar se pri tem pojavlja kar nekaj dilem oz. zadržkov.

Predpisi s področja računovodstva (računovodski standardi, davčni predpisi…) so kompleksni, predvsem pa se hitro spreminjajo. Spremljanje predpisov, navodil in njihovih sprememb je zato zelo časovno obremenjujoče. Na spletu sicer obstaja kar nekaj spletnih portalov, ki uporabnikom nudijo določene informacije v zvezi z aktualnimi spremembami predpisov, relevantnih računovodskih informacij, vendar to ne zmanjša potrebe bo močni angažiranosti podjetnika, ki bi želel sam voditi računovodstvo. Vse informacije tudi niso zastonj.

Računovodstvo je v podjetjih načeloma del kompleksnejšega informacijskega sistema. Tudi, če je poslovanje podjetja dokaj enostavno in ne uporablja kompleksnejših informacijskih sistemov, je potrebno za vodenje računovodstva imeti ustrezno programsko opremo, ki nosi določene stroške.

Poročanje podjetja zunanjim institucijam  je strogo regulirano, napake, zamude itd. pa lahko podjetju povzročijo visoke stroške (kazni, neupoštevanje vstopnega DDV…).

Danes je na področju računovodstva kar veliko ponudnikov, ki ponujajo različne nivoje storitev in sodelovanja s podjetniki, tudi delno samostojno računovodstvo ob uporabi spletnih portalov. Tako mora podjetnik močno razmisliti, ali poseduje dovolj strokovnega znanja, ali je smiselno tej dejavnosti v podjetju posvetiti toliko časa itd. V veliki večini primerov je racionalnejša odločitev izbira ustreznega računovodskega servisa ali spletnega portala.