PREDPISI S PODROČJA CIVILNEGA PRAVA

Predpisi civilnega zakonika ločijo:

• združenja,
• fundacije,
• združenja brez statusa pravne osebe.

Združenja in fundacije s statusom pravne osebe

Ustanovljeni morajo biti z javno listino, fundacija pa se lahko ustanovi tudi z oporoko. Ustanovitveni akt in statut morata vsebovati nekatere obvezne elemente: poimenovanje, namen, premoženje, sedež, predpise o upravljanju, pravice in obveznosti družbenikov in pogoje za sprejem družbenikov. Pri fundacijah je obvezno navesti tudi merila in načine izplačevanja prihodkov. Statut lahko vsebuje predpise za primer prenehanja in prenosa premoženja.

Upravitelji so odgovorni subjektu, če so udeleženi pri dejanjih, ki so povzročila škodo.

Vsaj enkrat na leto se skliče skupščina za odobritev zaključnega računa.

Status družbenika ni prenosljiv, vendar pa je lahko v statutu določeno drugače. Družbeniki, ki prenehajo pripadati združenju, ne morejo zahtevati povračila vplačanih prispevkov in nimajo drugih pravic do premoženja združenja.

Javni organ izvaja nadzor nad upravljanjem fundacij in lahko imenuje ali zamenja upravitelje, če določb statuta ni mogoče izvajati; sklepe, ki so v navzkrižju z zakonodajo in javnim redom, lahko razveljavi.

Združenja brez statusa pravne osebe

Taka združenja urejajo dogovori med družbeniki. Prispevki družbenikov in pridobljeno premoženje so skupni sklad združenja. Za prevzete obveznosti poleg skupnega sklada osebno in solidarno odgovarjajo tudi osebe, ki so delovale v imenu in za račun združenja.

DAVČNI PREDPISI

Davčni predpisi za združenja predvidevajo olajšave davka na dohodek in DDV, če se dejavnost izvaja v zvezi z družbeniki v skladu z institucionalnim namenom. Zneski, ki jih družbeniki vplačajo iz naslova deležev ali prispevkov v združenje, ne tvorijo dohodka in niso obdavčeni z DDV. Dejavnosti, ki jih politična, sindikalna in sektorska, verska, socialna, kulturna ter amaterska športna združenja opravljajo pri izvajanju institucionalnih namenov proti ustreznemu plačilu za družbenike, ne štejejo za komercialne, zato niso obdavčene. Olajšava pa se ne uporablja za nekatere dobave blaga in storitve, ki se v vsakem primeru štejejo za komercialne in so zato obdavčene, kot na primer: upravljanje tovarniških trgovin, organizacija turističnih izletov, upravljanje komercialnih sejmov, komercialno oglaševanje, hotelske in prevozne storitve.

Združenja so upravičena do olajšav, če potrdijo statut, ki je ustrezno registriran pri davčnem uradu in vsebuje nekatere obvezne določbe:

• prepoved delitve dobička ali zalog;
• obveznost prenosa premoženja subjekta na drugo združenje s podobnim namenom ali javno združenje v primeru prenehanja;
• članstvo mora biti homogeno, kar pomeni, da sodelovanje v dejavnostih združenja ne sme biti začasno; vsi polnoletni družbeniki imajo glasovalno pravico za potrditev ali spremembe statuta in predpisov ter za imenovanje upravnega organa združenja;
• obveznost priprave in potrditve letnega izkaza poslovnega izida in denarnih tokov;
• suverenost skupščine, načelo enega glasu in svobodno izbiranje upravnih organov; statut mora predvidevati tudi merila za sprejem in izključitev članov ter načine glasovanja v skupščini;
• neprenosljivost članarine in izjema za prenos v primeru smrti; članarin tudi ni mogoče ovrednotiti.

Subjekti, ki v celotnem davčnem obdobju izvajajo predvsem komercialne dejavnosti, prenehajo biti nekomercialni subjekti, če na primer:

• prihodki iz komercialnih dejavnosti prevladujejo v primerjavi z dobavo in storitvami iz institucionalnih dejavnosti;
• dohodki iz komercialnih dejavnosti prevladujejo v primerjavi z institucionalnimi prihodki, v katere so všteti prispevki, subvencije in članarine. Subjekt preneha biti nekomercialen z davčnim obdobjem, v katerem niso izpolnjeni pogoji: v tem primeru mora subjekt v 60 dneh pripraviti inventar vseh sredstev, ki sestavljajo premoženje, in voditi knjigovodstvo.