Slovenska industrijska politika
Slovenska industrijska politika (SIP) 2014-2020[1] je strateški dokument države, ki postavlja prioritete in usmeritve razvoja industrije in ostalega gospodarstva za obdobje 2014-2020 (tj. za obobje, ki ga pokriva naslednja finančna perspektiva EU). SIP vsebuje usmeritve glede ukrepov, ki naj bi prispevali k povečanju konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, h krepitvi podjetništva in inovacijske sposobnosti gospodarstva ter h krepitvi temeljev trajnostnega (tj. vzdržnega z vidika naravnih in človeških virov) gospodarskega razvoja. Elementi SIP 2014-2020 bodo upoštevani pri pripavi Operativnih programov za obdobje finančne perspektive 2014-2020 ter pri oblikovanju dvoletnih programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije (MGRT, 2013).
V Sloveniji je v zadnjih dveh desetletjih na področju industrijske politike v splošnem prevladoval horizontalni pristop spodbujanja industrijskih projektov, kar pomeni, da Slovenija ni imela izrecno opredeljenih ključnih področij dejavnosti (panog oziroma sektorjev), ki bi se jim strateško namenjala posebna pozornost. A vendarle se je v zadnjem desetletju nabralo kar nekaj primerov zaščite posameznih podjetij (t. i. »nacionalnih šampionov«) oziroma finančne podpore le-teh, kar je povezano tudi z državnim (so)lastništvom v prenekaterih gospodarskih družbah. Slednje naj bi v naslednjih letih zmanjševalo.
SIP 2014-2020 sicer še vedno temelji na horizontalnem pristopu in v marsičem sledi Novi evropski industrijski politiki[2], ki izpostavlja pomen industrije nasploh. Hkrati pa bolj izrecno kot v preteklosti izpostavlja prednostna tehnološka področja in ključne industrijske sektorje, ki so posebnega pomena pri soočanju z okoljskimi, demografskimi, prehranskimi in drugimi družbenimi izzivi, ter pri krepitvi inovativnega potenciala.
SIP 2014-2020 je razdeljena na štiri področja oziroma sklope usmeritev in ukrepov. Prvi sklop usmeritev SIP 2014-2020 se nanaša na splošno izboljšanje poslovnega okolja. Gre torej za (horizontalne) usmeritve, ki so zelo splošne, nanašajo pa se na:
- prijaznejše administrativno okolje,
- fleksibilnejši trg dela in izobraževanje po meri gospodarstva,
- ugodno davčno okolje,
- okoljsko, energetsko in prostorsko politiko,
- celovito podjetniško inovacijsko podporno okolje,
- izboljšanje dostopa do virov financiranja,
- okolje naklonjeno ustvarjalnosti, podjetništvu in inovativnosti,
- učinkovito upravljanje podjetij, zlasti podjetij v državni lasti,
- družbeno odgovornost podjetij.
Drugi sklop ukrepov je usmerjenih v spodbujanje podjetništva in inovacij. Gre za (horizontalne) ukrepe izboljšanja okvirnih pogojev za podjetništvo in inovacije, kar vključuje zlasti:
- spodbujanje povezovanja med javnim raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem ter gospodarstvom,
- spodbujanje razvojnih dejavnosti in tehnoloških investicij v podjetjih,
- spodbujanje netehnoloških inovacij,
- spodbujanje zaposlovanja razvojnikov v podjetjih ter spodbujanje mobilnosti visoko kvalificiranih kadrov.
Posebna pozornost naj bi bila namenjena spodbujanju novih, inovativnih in rastočih podjetij.
Tretji sklop usmeritev odgovarja na že omenjene družbene izzive, zlasti okoljske in demografske, izzive povezane s prehrambeno varnostjo, s trajnostnim vidikom gospodarskega razvoja in z vzdržnostjo gospodarske rasti (sloneče na inovatovnih tehnologijah). Gre za ukrepe v smeri pametne specializacije v smeri izkoriščanja razpoložljivih naravnih in človeških virov ter razvoja visokorastočih, perspektivnih področij gospodarstva. Skladno s tem je vlada opredelila ključne industrijske sektorje in prednostna tehnološka področja (glej spodnjo preglednico), ki naj bi bila v naslednjem obdobju deležna posebnih/dodatnih spodbud.
Preglednica: Ključni industrijski sektorji in prednostna tehnološka področja glede na družbene izzive
| Izziv | Prednostna tehnološka področja* | Ključni industrijski sektorji* |
|---|---|---|
|
Okoljsko - energetski izziv in učinkovita uporaba naravnih virov, ki temelji na trajnostni proizvodnji in potrošnji |
Okoljske tehnologije (tehnologije za URE, vključno z varčno porabo energije, tehnologije za OVE, tehnologije za povečevanje snovne učinkovitosti…) |
Energetika / »Smart« sistemi |
| Trajnostno gradbeništvo | ||
| Predelovalne dejavnosti (še posebno lesno-predelovalna industrija, kovinska, elektroindustrija in elektronika) | ||
| Kemijska in procesna industrija | ||
|
Trajnostna mobilnost |
Tehnologije za trajnostno mobilnost |
Avtomobilska industrija |
|
Hrana, zdravje in staranje prebivalstva |
Biotehnologija ter druge tehnologije povezane z izzivom |
Farmacevtska industrija |
Živilsko-predelovalna industrija in trajnostna pridelava hrane |
||
Trajnostni turizem |
||
|
Potencial KET - Ključnih spodbujevalnih tehnologij |
Nanotehnologije, mikro- in nanoelektronika, fotonika, biotehnologija, napredni materiali, napredne proizvodne in procesne tehnologije |
IKT |
Elektroindustrija in elektronika |
||
Novi materiali |
||
Kovinsko – predelovalna industrija, strojegradnja in orodjarstvo |
Opomba:
* Vsa tehnološka področja in industrijski sektorji se med sabo prepletajo. Navedene tehnologije prav tako podpirajo tudi druge industrijske sektorje, zato so v okviru določenih tehnologij navedeni le ključni sektorji aplikacij. Industrijski sektorji se ne nanašajo na definicije po SKD, temveč so širše pojmovani.
Vir: MGRT, 2013.
SIP opredeljuje tudi usmeritve za dolgoročen razvoj industrije in ostalega gospodarstva. Posebej je navedeno, da bo država spobujala:
- internacionalizacijo podjetij in povečanje vpetosti slovenskega gospodarstva v mednarodne tokove poslovanja;
- industrijsko oblikovanje, ki se nanaša predvsem na krepitev blagovnih znamk;
- prestrukturiranje podjetij v vseh fazah razvoja, za lažje prilagajanje hitrim spremembam.
SIP 2014-2020 dodatno izpostavlja še pomen učinkovitega črpanja sredstev iz evropskih skladov, kjer ima Slovenija precejšnje rezerve.
Opombi:
[1] Besedilo SIP 2014-202 je dostopno na povezavi: http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8924/.
[2] Evropska komisija jo je poimenovala »Industrijska politika za dobo globalizacije. Več o tem na povezavi: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/industrial-competitiveness/industrial-policy/index_en.htm.
Vir:
- MGRT. 2013. Slovenska industrijska politika 2014-2020. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8924/ (maj 2013).