Prometna infrastruktura
Celotna obalno-kraška regija je dobro povezana z osrednjim delom Slovenije in z evropskimi prometnimi koridorji z avtocestama Koper–Ljubljana (A1) in Divača–Sežana–Trst (A3). Skupna dolžina avtocest in hitrih cest na področju regije znaša 82 km. Trenutno na področju regije poteka še gradnja hitre ceste Koper–Izola, po letu 2013 pa je načrtovana izgradnja srminske vpadnice oziroma povezave med avtocesto A1 in Luko Koper (DARS, 2013).
Slika: Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji
Vir: DARS, 2013.
V goriški regiji je vpetost v avtocestno omrežje in s tem povezava do osrednje Slovenije in evropskih koridorjev slabša, še posebej v severnem delu regije, ki je reliefno zelo razgiban. Južni del regije z evropskimi koridorji in s preostalo Slovenijo povezuje hitra cesta Razdrto–Nova Gorica (v dolžini 45 km), ki poteka preko Vipavske doline in povezuje občine Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Cestno omrežje in povezanost s preostalimi regijami je slaba v severnem delu regije, še posebej v občinah Kobarid in Bovec (razdalja od Kobarida oziroma Bovca do priključka hitre ceste v Novi Gorici znaša 50 oziroma 72 km; najbližja avtocestna povezava do Kopra je preko hitre ceste v Italiji ob meji s Slovenijo).
Železniški promet na območju obravnavanih regij zaostaja za gospodarskimi potrebami. Dvotirna železnica je speljana le preko občin Divača in Sežana in je hkrati edina možna železniška povezava s sosednjo Italijo. Preko občin Hrpelje-Kozina in Koper je speljana enotirna elektrificirana železniška povezava z Luko Koper. Ker slednja ne zadošča potrebam pretovora, trenutno poteka modernizacija železniške proge Divača-Koper, do leta 2021 pa je na tej relaciji predvidena izgradnja novega drugega tira. Prav tako se načrtuje izgradnja hitre železniške povezave Trst-Sežana-Ljubljana-Zagreb.
Slika: Železniško omrežje v Sloveniji
Vir: Slovenske železnice, 2013.
Pomembno gonilo obalno-kraške regije predstavlja pristanišče Luka Koper, kjer poteka mednarodni tovorni in potniški promet. Luka Koper se umešča v V. panevropski koridor (Benetke – Trst/Koper – Ljubljana – Maribor – Budimpešta – Užgorod – Lvov – Kijev), ki obsega 3.270 km železniških prog, 2.850 km cest, pet letališč in tri pristanišča. Lega Luke Koper ob V. panevropskem koridorju ji prinaša strateško prednost, saj je prevoz tovorov iz srednje Evrope na Bližnji in Daljni vzhod za nekaj dni krajši kot iz zahodnoevropskih pristanišč (Kontić et al., 2008).
Luka Koper razpolaga s terminali za generalni tovor (kava, sladkor, papir, celuloza, magnezit, aluminij, profili, pločevine, cevi, tirnice, bela tehnika, projektni tovori ipd.), sadje in lahko pokvarljivo blago, les, živino, ostale razsute tovore (npr. rude, minerali, krmila, glinica), žito, tekoči tovor ter kontejnerski in RO-RO terminali. Kapacitete na posameznem terminalu so prikazane v spodnji preglednici. Največji obseg pretovora Luka Koper opravi na terminalih za sipke in razsute tovore in na kontejnerskem terminalu.
Slika: Ladijski pretovor v Luki Koper, 2011 in 2012
Vir: Luka Koper, 2013.
Preglednica: Kapacitete Luke Koper
| Terminali in tovor | Kapaciteta |
|---|---|
Kontejnerski in ro-ro terminal |
letna kapaciteta pretovora: 750.000 TEU |
Avtomobilski terminal |
letna kapaciteta pretovora: 600.000 vozil |
Terminal za generalne tovore |
skladiščna kapaciteta: 134.000 m2 (večnamenska zaprta skladišča), 3.600 m2 (nadkrito skladišče), 40.000 m2 (odprte skladiščne površine) |
Terminal za sadje |
skladiščna kapaciteta: 25.800 m² (kondicionarno skladišče), 2.000 m² (hladilnica za globoko zmrzovanje), 1.800 ton/mesec (zorilnica za banane) |
Terminal za les |
letna kapaciteta: 1.500.000 m3 |
Terminal za minerale in rudnine |
skladiščna kapaciteta: 120.000 ton |
Terminal za žitarice in krmila |
skladiščna kapaciteta: 60.000 ton (silos), 55.000 ton (trikotne/talne hale) |
Terminal za glinico |
skladiščna kapaciteta: 20.000 ton |
Evropski energetski terminal |
skladiščna kapaciteta: 500.000 ton (premog), 300.000 ton (železova ruda) |
Terminal za tekoče tovore |
skladiščna kapaciteta: 143.000 m3 |
Terminal za živino |
skladiščna kapaciteta: 1.300 glav živine |
Potniški terminal |
|
Vir: Luka Koper, 2013.
Viri:
- DARS. 2013. O avtocestah. Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah_21.aspx (30. junij 2013).
- Kontić, B., Gosar, L., Gulič, A., Kavaš, D., Praper, S., Kontić, D., Osterc, A., Zupanc, V., Pintar, M., Pavliha, M., Golobič, M., Steinman, F., Plazar Mlakar, M. 2008. Umestitev Luke Koper v trajnostni okvir razvoja Obalno-kraške regije, (CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Projekt V5-037). Dostopno na: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/studije/luka_koper.pdf (15. maj 2013).
- Luka Koper. 2013. Terminali in tovor. Dostopno na: http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor (30. junij 2013).
- Slovenske železnice. 2013. Infrastruktura. Dostopno na: http://www.slo-zeleznice.si/sl/podjetje/infrastruktura (30. junij 2013).