Kazalniki konkurenčnosti

Slovenija se je po indeksu globalne konkurenčnosti (angl. Global Competitiveness Index, v nadaljevanju GCI), ki ga razvija Svetovni gospodarski forum  (angl. World Economic Forum, v nadaljevanju WEF), v letih 2012–2013 uvrstila na 56. mesto med 144 državami. V primerjavi s preteklimi leti se položaj Slovenije na lestvici celotne konkurenčnosti slabša (spodnja preglednica). Slovenija tako po celotni konkurenčnosti zaostaja za večino držav članic EU, med drugimi tudi za nekaterimi novimi (tranzicijskimi) državami članicami EU (Estonija, Češka, Poljska, Litva in Latvija). Največji oviri celotne konkurenčnosti Slovenije sta neučinkovitost trga dela in razvoj finančnega trga – uvrstitev Slovenije glede na te mere se je v letih 2012–2013 izrazito poslabšala.

Preglednica: Uvrstitev Slovenije po indeksu globalne konkurenčnosti
Obdobje ocenjevanja:2009–102010–112011–122012–13
Število opazovanih držav:
133
139
142
144
Indeks globalne konkurenčnosti (GCI)
37
45
57
56
Vir: WEF, 2013.

 

Slika: Uvrstitev Slovenije glede na komponente indeksa globalne konkurenčnosti 

Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije med 144 obravnavanimi državami.
Vir: WEF, 2013.
 

Svetovni gospodarski forum (WEF) v raziskavi nadalje ugotavlja, da so največje ovire za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja, sledijo neučinkovita vladna birokracija, rigidna delovna zakonodaja in davčne stopnje (WEF, 2013).[1]

Podobne ugotovitve o stanju konkurenčnosti v Sloveniji izhajajo iz indeksa ekonomsko-poslovne konkurenčnosti, ki ga meri Institut za razvoj managementa (angl. International Institute for Management Development, v nadaljevanju IMD). Glede na vrednost indeksa ekonomske-poslovne konkurenčnosti se Slovenija v letu 2013 uvršča na 52. mesto med 60 razvitimi državami. Uvrstitev Slovenije se je v zadnjih letih močno poslabšala (za primerjavo, v letu 2009 je Slovenija zasedala 32. mesto med 57 državami), predvsem zaradi izrazitega znižanja ekonomske uspešnosti v času krize, znižanja poslovne učinkovitosti in vladne neučinkovitosti.

Slika: Uvrstitev Slovenije po komponentah indeksa ekonomske-poslovne konkurenčnosti, 2009 in 2013

Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije med 60 obravnavanimi državami.
Vir: IMD, 2013.
 

Svetovna banka (angl. World Bank) meri težavnost poslovanja z indeksom »Ease of Doing Business«, ki temelji na nizu indikatorjev, kateri merijo rigidnost zakonodaje na področju poslovanja majhnih in srednjih podjetij. Slovenija se po težavnosti poslovanja majhnih in srednjih podjetij uvršča na visoko 35. mesto med 185 preučevanimi državami. Podobno kot pri preostalih kazalnikih konkurenčnosti je ena večjih ovir pri poslovanju majhnih in srednjih podjetij pridobitev posojila, temu sledijo trajanje postopkov registracije lastništva.

Slika: Uvrstitev Slovenije glede na pogoje poslovanja, 2013 
Opomba: V diagramu je prikazana uvrstitev Slovenije glede na pogoje poslovanja med 185 obravnavanimi državami.
Vir: World Bank, 2013.
 

Innovation Union Scoreboard (v nadaljevanju IUS), ki ga pripravlja Evropska komisija, meri inovacijsko uspešnost držav članic EU ter jih na podlagi meritev razvršča v štiri skupine: inovacijsko vodilne države (angl. innovation leaders), inovacijsko sledeče države (angl. innovation followers), zmerni inovatorji (angl. moderate innovators) in skromni inovatorji (angl. modest innovators)[2].

Slovenija se uvršča v skupino inovacijsko sledečih držav. Kljub temu da se uvršča pod povprečje svoje skupine, sodi med države z najvišjo rastjo inovacijske uspešnosti. Relativne prednosti Slovenije so človeški viri (visok delež visoko izobraženih oseb), povezave in podjetništvo (tj. povezovanje inovativnih malih in srednjih podjetij), relativne slabosti pa intelektualno premoženje (tj. prijave patentov, modelov ipd.) in nizek delež podjetij, ki inovira. Kljub relativno visokim vlaganj v inovacije, je ekonomski učinek teh vlaganj nizek.

Slika: Inovacijska uspešnost – pregled po dimenzijah, Slovenija in EU

Opomba: Ocene po dimenzijah indeksa inovacijske uspešnosti se gibljejo od 0 do 1.
Vir: IUS, 2013.
 

Globalni podjetniški monitor (angl. Global Business Monitor, v nadaljevanju GEM) meri stanje na področju podjetništva. Po rezultatih raziskave GEM se je celotna zgodnja podjetniška aktivnost (angl. Total Entrepreneurship Activity, v nadaljevanju TEA) po obdobju padanja v času krize v letu 2012 ponovno izboljšala (5,4 %). Povečanje celotne zgodnje podjetniške aktivnosti odraža povečanje števila tistih, ki se šele odločajo za podjetništvo ali poslujejo manj kot tri mesece in povečanje števila novih podjetnikov, ki izplačujejo plače manj kot 42 mesecev. K povečanju zgodnje podjetniške aktivnosti so v veliki meri prispevale subvencije za samozaposlitev ZZRS. Za primerjavo, povprečna stopnja celotne zgodnje podjetniške aktivnosti 22-ih držav članic EU je v letu 2012 znašala 6,8 %, v Estoniji, Latviji, Nizozemski in na Slovaškem pa celo presegla 10 % (UMAR, 2013a).

Kot izhaja iz spodnje preglednice, se večina oseb za podjetniško aktivnost odloča zaradi zaznane podjetniške priložnosti, le zanemarljiv delež zaradi nuje. Prav tako je zaznati povišanje deleža oseb, ki v naslednjih treh letih nameravajo pričeti s podjetniško aktivnostjo.

Preglednica: Mere podjetniške aktivnosti
Mera podjetniške aktivnosti
% oseb med 18. in 64. letom starosti
 
2010
2012
Indeks celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (TEA) - % prebivalstva, ki je vzpostavil novo podjetje ali pričel opravljati nove poslovne dejavnosti (tudi samozaposlitev)
4,7
5,4
TEA – priložnost - % prebivalstva, ki je pričel s podjetništvom zaradi zaznane poslovne priložnosti
-
4,9
TEA – nuja - % prebivalstva, ki je pričel s podjetništvom zaradi nezmožnosti druge zaposlitve
-
0,4
Ustaljeno podjetništvo - % podjetnikov v prebivalstvu, ki posluje več kot 42 mesecev
-
5,8
Celotna podjetniška aktivnost (TEA in ustaljeno podjetništvo)
-
11,2
Podjetniški namen - % prebivalstva, ki namerava v naslednjih treh letih pričeti s podjetništvom
8,7
13,2
Pričakovanje rasti v zgodnji fazi - % TEA, ki pričakuje, da bo v roku petih let imel najmanj pet zaposlenih
27
25
Novi proizvodi/storitve - % TEA, ki meni, da je njihov proizvod/storitev nov vsaj nekaterim kupcem
45
49
Vpetost v mednarodni trg - % TEA, ki imajo vsaj 25 % kupcev iz tujih držav
22
32
Opomba: V raziskavo je bilo vključenih 3.000 oseb.
- ni podatka
Vir: Rebernik et al., 2013.

Opombi:

[1] Rigidnost slovenske delovne zakonodaje potrjuje tudi OECD-jev indeks varovanja zaposlitve (angl. Employment protection legislation index). Slovenska zakonodaja je v vsem tranzicijskem obdobju veljala za eno najbolj rigidnih med državami OECD in EU, posebno pri postopkih zaposlovanja in odpuščanja redno zaposlenih delavcev. Novi zakon o delovnih razmerjih iz marca 2013 vnaša pomembne spremembe v smeri večanja fleksibilnosti, saj zmanjšuje stroške in poenostavlja postopek odpuščanja za redno zaposlene (a uvaja nekatere nove omejitve pri sklepanju pogodb za določen čas). S tem se je OECD indeks varovanja zaposlitve zmanjšal iz 2,76 od leta 2008 na 2,19 v 2013 (UMAR, 2013b), s čimer se Slovenija uvršča pod povprečje OECD. Dodatna ovira na slovenskem trgu dela ostaja visoka obremenitev plač z davki in prispevki.

[2] IUS upošteva tri kategorije dejavnikov: omogočevalci (glavni zunanji gonilniki inovacijske uspešnosti podjetij), aktivnosti podjetij (inovacijske aktivnosti na ravni podjetij) in rezultati (učinki inovacij podjetij, ki so lahko inovatorski ali ekonomski) (IUS, 2013).

Viri: