Makroekonomsko okolje

Slovenija je vse do začetka gospodarske krize dosegala nadpovprečno gospodarsko rast v primerjavi z državami članicami Evropske unije (EU). Slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca po standardih kupne moči (SKM) je tako v letu 2008 znašal 91 % povprečja EU-28 in je močno presegal povprečje preostalih novih držav članic (glej spodnjo sliko). V letu 2009 je BDP zaradi učinka gospodarske in finančne krize močno upadel (za 8 %), pri čemer je padec BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU večinoma izhajal iz relativno večjega padca produktivnosti kot v EU (MGRT, 2013). V letu 2010 je sledilo počasno okrevanje, v letih 2011 in 2012 pa ponovna upočasnitev gospodarstva. V letu 2012 se je BDP znižal za 2,3 %. Vzroki za znižanje BDP v letu 2012 so upočasnitev gospodarske aktivnosti na glavnih izvoznih trgih (Nemčija, Avstrija, Italija in države z območja nekdanje Jugoslavije), zmanjšanje investicijske aktivnosti, zmanjšanje končne potrošnje gospodinjstev (zaradi nižjega razpoložljivega dohodka) in države ter spremembe zalog (UMAR, 2013).

Slika: Realna rast BDP v Sloveniji in EU-27, 2003–2012 
Vir: Eurostat, 2013.
 

Z gospodarsko krizo se je BDP na prebivalca znižal na 84 % povprečja EU-28, razkorak med Slovenijo in EU-15 pa se je še dodatno poglobil. Kljub temu Slovenija še vedno beleži enega višjih BDP na prebivalca med novimi državami članicami (takoj za Ciprom in Malto), a se razlika vseskozi zmanjšuje.

Največji delež k dodani vrednosti in k BDP prispevajo predelovalne dejavnosti (17,6 % v letu 2011; opaziti je počasno upadanje deleža v celotni strukturi), trgovina, vzdrževanje in popravilo vozil (10,7 % v letu 2011; opaziti je postopno rast deleža v celotni strukturi) in dejavnost poslovanja z nepremičninami (6,8 %). Dejavnosti gradbeništva, prometa in skladiščenja, informacijskih in komunikacijskih tehnologij posamezno prispevajo približno 5 % k dodani vrednosti in k BDP (SURS, 2013).

Slika: BDP na prebivalca v SKM, 2001–2012 
Vir: Eurostat, 2013.

Letna rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji se je med leti 2009 in 2011 gibala okrog 2 %, v letu 2012 pa se je povišala na 2,7 %. Na rast cen v letu 2012 so, podobno kot v predhodnem letu, vplivale višje cene energentov (5,3 %) in hrane (4,8 %), dodatno pa so k inflaciji (v primerjavi s predhodnim letom) prispevali še enkratni ukrepi na davčnem (višje trošarine na tobačne izdelke, alkoholne pijače in tekoča goriva ter višje okoljske dajatve) in socialnem področju (ukinitev subvencij za šolsko prehrano) (UMAR, 201a). Na ravni celotnega evrskega območja je inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znašala 2,5 %, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v Sloveniji, najvišjo stopnjo inflacije pa so zabeležile Estonija (4,2 %) in Italija (3,3 %) (Eurostat, 2013).

Javnofinančni primanjkljaj je v Sloveniji v letu 2012 znašal 4 % BDP, kar je za 2,4 odstotne točke manj kot leto prej. Povprečni primanjkljaj v evrskem območju je v istem letu znašal 3,7 %, na ravni celotne EU pa 4 % (glej spodnjo preglednico).

Slovenija v zadnjih letih beleži izrazito rast zadolževanja. Javni dolg se je iz 22 % BDP v predkriznem letu 2008 povišal na 54,1 % BDP v letu 2012 kot posledica povečanega obsega zadolževanja in nominalnega padca BDP. Navkljub rasti zadolževanja, je javni dolg v Sloveniji nižji od povprečja celotne EU (85,3 % BDP) (spodnja preglednica).

Zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer stopnja brezposelnosti v Sloveniji narašča. Še posebej izrazit je problem brezposelnosti ranljivih skupin na trgu dela (mladih in starejših), zaskrbljujoč je tudi naraščajoč delež brezposelnih oseb s končano visokošolsko izobrazbo. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 12 %, stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili pa je znašala 8,7 %[1]. To je precej manj kot na ravni celotne EU, kjer je stopnja anketne brezposelnosti v letu 2012 znašala 10,5 %, kar je 0,8 odstotne točke več kot leto prej. Visoka stopnja anketne brezposelnosti na ravni EU odraža poslabšanje razmer na trgu dela v državah članicah zaradi recesije (predvsem v Španiji, Grčiji in na Portugalskem).

Preglednica: Makroekonomski kazalniki, Slovenija in EU-27, 2007–2012
Kazalnik200720082009201020112012
Realna rast BDP, v %
Slovenija
7,0
3,4
-7,8
1,2
0,6
–2,3
EU-27
3,2
0,3
-4,3
2,1
1,6
–0,3
BDP na prebivalca v EUR (v SKM)
Slovenija
22.100
22.700
20.300
20.500
21.000
21.000
EU-27
25.000
25.100
23.500
24.500
25.200
25.600
Inflacija (HICP), v %
Slovenija
3,8
5,5
0,9
2,1
2,1
2,8
EU-27
2,3
3,7
1,0
2,1
3,1
2,6
Javnofinančni primanjkljaj, % BDP
Slovenija
0,0
–1,9
–6,2
–5,9
–6,4
–4,0
EU-27
–0,9
–2,4
–6,9
–6,5
–4,4
–4,0
Bruto javni dolg, % BDP
Slovenija
23,1
22,0
35,0
38,6
46,9
54,1
EU-27
59,0
62,3
74,6
80,0
82,5
85,3
Produktivnost dela, indeks, EU-27 = 100
Slovenija
83,9
83,4
79,2
78,1
80,5
79,5
EU-27
100
100
100
100
100
100
Stopnja anketne brezposelnosti, v %
Slovenija
4,9
4,4
5,9
7,3
8,2
8,9
EU-27
7,2
7,1
9,0
9,7
9,7
10,5

Vir: Eurostat, 2013; SURS, 2013.

Opomba:

[1] Registrirana brezposelnost obsega osebe, ki so prijavljene na ZRSZ in ustrezajo vsem merilom brezposelnosti, ki jih določa ZRSZ. Anketna brezposelnost se ugotavlja s četrtletnimi anketa o delovni sili, ki se izvajajo po merilih Mednarodne organizacije za delo (angl. International Labour Organization, v nadaljevanju ILO). Po definiciji ILO so brezposelne tiste anketirane osebe, ki v referenčnem tednu niso bile delovno aktivno, aktivno iščejo delo in so v naslednjih dveh tednih pripravljene sprejeti delo (SURS, 2013; Eurostat, 2013).

Viri: