Banke trenutno raje financirajo kratkoročne projekte, ki zagotavljajo hitre donose ob minimalnem tveganju. Tako imate veliko več možnosti za posojilo, če do banke pristopite z dobrim poslovnim načrtom, ki bo predstavljal kratkoročni poslovni projekt.

V situaciji, ko že imate odobreno posojilo in želite dodatno posojilo, lahko z banko v veliki meri sodelujete tako, da ji pokažete, kako vaš projekt normalno teče in napreduje. Ustvarjanje dobrega poslovnega odnosa z banko lahko prinese večjo stopnjo zaupanja, kar vam predstavlja iztočnico za financiranje prihodnjih projektov.

V banki vam bodo bolj naklonjeni, če boste tudi sami vložili denar v projekt. Velik delež lastnega kapitala oziroma višja stopnja lastnega vložka v projekt bo banki nakazala resnost in vaše zaupanje v projekt. Poleg tega pa je dobro banki predstaviti tudi vaše že izdelane projekte in reference, seveda v primeru, da so ti bili uspešni.

Vir: http://mladipodjetnik.si.

S kratkoročnim financiranjem banke omogočajo financiranje tekočega poslovanja, obratnih sredstev in ugodno premostitev kratkoročnih likvidnostnih težav. Navadno ima ročnost enega leta, podjetjem pa omogoča porabo sredstev po predhodno dogovorjenem načinu, skladno s potrebami poslovanja. Namenjeno je vsem podjetjem, ki se soočajo s problemom plačilne nediscipline kupcev ter za premostitev likvidnostnih težav, ki se posledično pojavijo. Ravno tako je primeren za podjetja, ki širijo obseg poslovanja in potrebujejo sredstva za podporo in spremljavo te rasti.

Osnovna značilnost dolgoročnega kreditiranja je, da so posojila najeta za daljše obdobje ter da se odobrijo na podlagi predloženega investicijskega načrta. Dolgoročni krediti so namenjeni predvsem financiranju podjetniških stalnih sredstev, širjenja obsega poslovanja oziroma financiranju novih poslovnih idej. Višina kredita, ročnost, vračilo in oblika zavarovanja so prilagojeni potrebam in željam podjetja, ki so razvidne iz investicijskega oziroma poslovnega načrta.

Oblike kratkoročnega in dolgoročnega financiranja

Vir:  www.podjetniški-portal.si.

Prednosti leasinga: 

• Pri večini naložb lahko jemalec leasinga plačani DDV upošteva kot vhodni davek (ne velja za osebna vozila in plovila),
• bolj prilagodljivi pogoji odobravanja,
• bilančno ali zunaj bilančno prikazovanje investicij v osnovna sredstva (način prikazovanja    naložbe je odvisen od tega, ali je kupec odločil za finančni ali operativni leasing),
• hitrejši in enostavnejši postopki (urejanje vseh administrativnih postopkov, vštevši podpis pogodbe pri dajalcu leasinga ali samem prodajalcu, ki ga izbere kupec),
• manjša davčna osnova (pri finančnem leasingu obrok za leasing predstavlja v bilanci uspeha strošek v celoti, in sicer delno kot amortizacija, delno pa kot strošek financiranja; pri operativnem leasingu se obrok v celoti obravnava kot strošek),
• prihranek obratnega kapitala (financiranje nakupa z leasingom zahteva manjši del lastnih sredstev, kar omogoča nadaljnjo prerazporeditev prostih sredstev za tiste poslovne poteze, ki zagotavljajo večji donos, kot znašajo stroški leasinga),
• natančno načrtovanje izdatkov (obroki za leasing so nominirani v trdnih valutah in se ne spreminjajo do izteka pogodbe),
• večja prilagodljivost (leasing se lahko veliko bolj prilagodi posebnim zahtevam kupcev kot katerakoli druga oblika financiranja).

Slabosti leasinga: 

• Odvzem predmeta v primeru neizpolnjevanja obveznosti določenih v leasing pogodbi,
• v primeru uničenja predmeta mora jemalec leasinga še vedno plačevati najemnino, zato je smiselno predmet leasinga tudi zavarovati.

Faktoring (odkup terjatev) je finančna storitev, ki podjetjem omogoča financiranje poslovanja z odkupom nezapadlih terjatev. Omogoča zaščito pred tveganjem neplačila ter upravljanje terjatev.

Prednosti faktoringa:

• Izboljša likvidnost vašega podjetja, saj se približno 80 odstotkov vrednosti terjatev nakaže na vaš račun najkasneje 24 ur po izdaji računa,
• terjatev lahko tudi zavarujete in si tako zagotovite varnost in sigurno plačilo,
• prihranite čas in trud, saj banka z odkupom terjatve tudi opravlja z njo (vodi knjigovodstva dolžnikov, spremlja dolžnikov limit ter opominja in vnovčuje terjatve).

Tvegani kapital ali finančni viri za začetek podjetij s potencialom hitre rasti je oblika financiranja podjetij, katere posebna lastnost je ta, da gre za lastniško obliko financiranja, prav tako pa to financiranje spremlja veliko tveganje in posledično tudi veliki potencialni donosi. V angleščini se tvegani kapital imenuje »venture capital«. Prevod v slovenščino je nekoliko neprimeren, saj bi bolj lahko govorili o drznem kapitalu, partnerstvu oziroma kapitalu, ki financira najbolj ambiciozne podjetniške projekte – torej bi lahko govorili o podjemnem kapitalu. Razlika med financiranjem banke in financiranjem tveganega kapitala je, da banka išče garancijo v premoženju, ki ga ne podjetje ne mlad podjetnik nimata, tvegani kapital pa zanima potencial in ideja mladega podjetja. Najpogostejši obliki tveganega kapitala sta poslovni angeli ter skladi tveganega kapitala. S tovrstnim kapitalom se financirajo podjetniški projekti z dobro idejo na pravem trgu, odličnim in ambicioznim managementom ter potencialno strategijo izhoda.

Tvegani kapital se ponavadi zbira v  formalni obliki, in sicer v skladih tveganega kapitala. V skladu so združeni investitorji, ki jim je blizu ta oblika investiranja, za samostojno nastopanje pa nimajo časa, volje ali sredstev. Skladi tveganega kapitala k ocenjevanju poslovnih idej pristopajo zelo formalno, saj njihovi upravitelji odgovarjajo za sredstva drugih. Tu za občutke in zaupanje ni prostora. Zanje je značilen celovit proces ocenjevanja, skozi katerega mora vsak projekt brez izjeme. Pogosto je nujen sestavni del poslovne ideje tudi poslovni načrt, ki ga mora podjetnik predložiti, četudi se le-ta potem prilagodi temu viru financiranja in zahtevam investitorja, na kar mora biti podjetnik še posebej pozoren že v fazi ocenjevanja.

Viri:

http://www.poslovnisvet.si

http://www.donos.net

Ker subjekt tveganega kapitala (tisti, ki vloži v podjetje) s svojo naložbo po definiciji veliko tvega, tudi pričakuje veliko v zameno, poleg tega pa ima tudi določene zahteve. Prva zahteva tveganega kapitalista je delno lastništvo podjetja. Ta zahteva na prvi pogled za podjetnika ni videti problematična. Vendar, če upoštevamo, da bo ta delež čez nekaj let, ko podjetje izpolni svoj potencial, vreden precej več, kot je bila vredna prvotna naložba tveganega kapitalista, vidimo, da je delitev lastništva v resnici veliko žrtvovanje in odrekanje. S tem bomo izgubili precej več, kot če bi si kapital na primer preprosto izposodili (seveda je pri tem jasno, da preprosta izposoja v določenih primerih ne pride v poštev, zaradi česar se podjetnik sploh odloči za tvegani kapital).

Druga temeljna zahteva tveganega kapitalista pa je določen nadzor nad upravljanjem podjetja. Za podjetnika je gotovo ravno nadzor nad podjetjem element, zaradi katerega se je sploh odločil za tovrstno dejavnost. Popolna avtonomija je eden najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši razlog, zakaj nekdo postane podjetnik. Denarna posojila oziroma krediti ponavadi omogočajo podjetniku, da to avtonomijo obdrži. Tvegani kapital pa del kontrole prevzame nase zaradi bojazni, da ne bi podjetnik s slabimi potezami uničil obetajočega posla. Včasih je torej bolje obiti zunanjo finančno naložbo in raje počasi graditi podjetje iz lastnih virov, saj tako v popolnosti ohraniš avtonomijo nad svojim delom, pa tudi nad sadovi. Kljub zgoraj povedanemu pa tvegani kapital postaja zelo razširjena oblika naložb in pridobivanja kapitala v svetu.

Tvegani kapital pa se v nekaterih primerih vendarle splača. Ta vrsta kapitala je primerna, če začenjate novo podjetje, ki potrebuje veliko naložbo v obliki nepremičnin, posesti, strojne mehanizacije itd. Nadalje je tvegani kapital dobra opcija, če poleg kapitala potrebujete tudi strokovno pomoč pri vodenju posla. Tvegani kapitalist vam ponavadi lahko priskrbi zaledje strokovnjakov, ki se odlično spoznajo na vaš posel in vam ga pomagajo razširiti. Če se odločite za razvoj podjetja skupaj s tveganim kapitalistom, morate svoj dobiček tudi deliti s kapitalistom, vendar vedite, da bo vaš dobiček v primeru pomoči strokovnjakov precej višji, kot bi bil, če dobička ne bi bilo potrebno deliti in se podjetje ne bi močno razvilo. Povedano preprosteje: bolje je biti lastnik 10 odstotkov 100 milijonov evrov vrednega podjetja, kakor lastnik 100 odstotkov 1 milijon vrednega podjetja. Če vrednost vašega podjetja zaradi investicije naraste za stokrat, vaš delež v podjetju pa se zmanjša za desetkrat, potem se je vseeno modro obrniti po pomoč na tveganega kapitalista.

Prednosti financiranja podjetja s kapitalom skladov tveganega kapitala

Viri:

http://www.mladipodjetnik.si

Gulja, S., 2006. Skladi tveganega kapitala kot vir financiranja podjetij. Ekonomska fakulteta. Ljubljana

Lastniško financiranje nudi podjetnikom tudi pomoč pri poslovodenju podjetja. Vlagateljem lastniškega kapitala je cilj, da je podjetje uspešnejše, da raste ter dosega čim boljše finančne rezultate, zato so pripravljeni s svojim strokovnim znanjem in poslovnimi povezavami pri tem pomagati.

Evropska komisija je v Smernicah skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja definirala lastniški kapital (ang. private equity) kot zasebno naložbo lastniškega kapitala v podjetja, ki ne kotirajo na borzi, vključno s tveganim kapitalom, zamenjavo kapitala in odkupi podjetij. Lastniški kapital je torej širši pojem in ga ne smemo enačiti s pojmom tveganega kapitala, ki je samo ena od formaliziranih oblik lastniškega financiranja.

Oblike lastniškega financiranja so lahko: 

• lastna sredstva ustanovitelja, sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev,
• zadržani dobiček, amortizacija, rezervacije,
• formalni finančni viri finančnih institucij, specializiranih za lastniške oblike financiranja podjetij (skladi ali družbe tveganega kapitala),
• neformalni finančni viri bogatih posameznikov, t.i. poslovnih angelov,
• alternativne borze, specifične za MSP ali zaprta prodaja delnic (prodaja izven borze),
• "mezzanin" oblike financiranja (navidezni lastniški kapital).

• Podjetje uvaja sodobno tehnologijo v povezavi z novimi proizvodi ali storitvami (oceni se obseg raziskav za razvoj novih produktov ali storitev; ocenijo se novi produkti ali storitve, ki prinašajo konkurenčne prednosti, inovativnost produktov ali storitev, ki so razviti v samem podjetju, zaključenost produkta);
• oceni se sposobnost menedžerske ekipe glede uresničitve zastavljenih ciljev;
• dodana vrednost na zaposlenega (odstotek vrednosti proizvoda ali storitve, ki se ustvari znotraj malega oziroma srednje velikega podjetja, pričakovani dobiček, višina zahtevanega kapitala);
• obseg prodaje izven trga Republike Slovenije (tržne zmožnosti, razmere na trgu),
• tržna naravnanost podjetja v povezavi z novimi proizvodi ali storitvami (notranja organizacija podjetja, ocena sposobnosti menedžerske ekipe);
• ocena konkurenčnih prednosti (novi produkti, nove tehnologije, obseg zaščite in pravic intelektualne lastnine);
• zaposleni v malem ali srednje velikem podjetju (izobrazbena struktura, notranja organizacija dela, sistem nagrajevanja).

Vedeti je tudi treba, da so merila oziroma ocene običajno opisne in ne številčno opredeljene. Vsako od navedenih meril, ki je s strani upravljavske družbe, zunanjih strokovnjakov ali investicijskega odbora negativno oziroma slabo ocenjeno, ima lahko za posledico zavrnitev naložbe tveganega kapitala v ciljno podjetje. Poseben poudarek je dan sposobnosti vodstvene ekipe, ki bo vodila podjetje, v katero se investira.

Vir: Pfeifer, B., 2009. Možnosti razvoja skladov tveganega kapitala v Sloveniji. Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru. Maribor.