Letni dopust
Dopust je namenjen ponovni pridobitvi fizične in psihične moči delavca. Delavcu pripadajo najmanj štirje tedni plačanega letnega dopusta in delavec se tej pravici ne more odreči. Trajanje letnega dopusta mora temeljiti na zakonih, kolektivnih pogodbah, dobri praksi ali načelu enakopravnosti, obdobje dopusta mora biti po možnosti najmanj 2 zaporedna tedna, če delavec za to zaprosi. Letni dopust mora biti plačan, obdobje koriščenja pa določi delodajalec, ob upoštevanju potreb podjetja in interesov delavcev.
Delavec mora dva od najmanj štirih tednov dopusta koristiti v tekočem letu, ostala dva tedna pa najkasneje v roku 18 mesecev po zaključku tekočega leta.
Ob prenehanju delovnega razmerja ima delavec pravico do denarnega nadomestila za neizrabljeni dopust, med delovnim razmerjem štiritedenskega letnega dopusta delodajalec ne sme zamenjati za denarno odškodnino.
Kolektivne pogodbe lahko narekujejo različno trajanje letnega dopusta, ki pa ne sme biti v nobenem primeru krajše od zakonsko določenega. Običajno pripada delavcu dopust za vsak mesec dela za eno dvanajstino letnega trajanja. Navadno se za izračun letnega dopusta šteje kot polni delovni mesec vsak mesec, ko je bil delavec na delu prisoten najmanj 15 dni.
Plačana krajša odsotnost z dela in plačana odsotnost za delovne dni, ki so bili v Italiji nekoč dela prosti dnevi
Poleg letnega dopusta lahko kolektivne pogodbe predvidevajo tudi krajše plačane odsotnosti, ki se lahko razlikujejo od pogodbe do pogodbe. Poleg tega pripada delavcu skupaj 32 ur plačane odsotnosti z dela kot nadomestilo za štiri delovne dni, ki so bili nekoč dela prosti dnevi. Če je med letom prišlo do sklenitve ali razrešitve delovnega razmerja ali do neplačanih odsotnosti z dela, so plačane odsotnosti z dela navadno sorazmerne trajanju delovnega razmerja.
Dopust ob poroki
Ob poroki pripada zaposlenim delavcem plačani dopust, ki ga urejajo sektorske kolektivne pogodbe. Navadno traja dopust ob poroki 15 dni, ki jih ni mogoče všteti v letni dopust. Za uradnike je plačilo nadomestila za dopust ob poroki v breme delodajalca, medtem ko je za fizične delavce 7 dni v breme zavoda INPS. Delodajalec plača delavcu nadomestilo vnaprej, nato pa dobi znesek povrnjen v obliki odbitkov od prispevkov, ki jih za delavca vplačuje pri zavodu INPS.
Vojaški vpoklic
Če so zaposleni vpoklicani v vojsko za katero koli potrebo oboroženih sil, imajo pravico do ohranitve delovnega mesta in do denarnega nadomestila.
Pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja
Zaposleni, ki se redno izobražujejo pri osnovnošolskih, srednješolskih in visokošolskih ustanovah in zavodih za poklicno izobraževanje, imajo pravico do delovnih izmen, ki jim omogočajo obiskovanje predavanj in pripravo na izpite. Ustaljena praksa je, da imajo pod določenimi pogoji delavci pravico do odsotnosti zaradi izobraževanja do največ 150 ur, ki jih lahko koristijo v treh letih ali po želji tudi v enem samem letu. Zaposleni, ki se izobražujejo, vključno z univerzitetnimi študenti, imajo pravico do plačane odsotnosti za dan opravljanja izpita.
Pravica do odsotnosti z dela zaradi opravljanja javne funkcije
Delavci, ki so izvoljeni v državni parlament, Evropski parlament, deželne skupščine ali ki opravljajo druge javne funkcije, za katere so bili izvoljeni, imajo pravico do neplačane odsotnosti z dela za celotno trajanje mandata.
Posamezniki, ki so bili izvoljeni v lokalne vladne organe (župani, predsedniki pokrajin, predsedniki občinskih in pokrajinskih svetov, itd.), imajo pravico do odsotnosti z dela zaradi opravljanja funkcije, odsotnost je lahko plačana ali neplačana.
Odsotnost z dela zaradi sindikalne dejavnosti
Delavci, ki opravljajo funkcije v sindikalnih organizacijah, lahko imajo pravico do plačane ali neplačane odsotnosti z dela.
Odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije na volilnem uradu
Zakon priznava delavcem, ki opravljajo funkcije na volilnih uradih, da so v primeru volitev odsotni z dela za celotno trajanje volilnih dejavnosti in imajo pravico do plače.
Odsotnost z dela za delavce, ki so odvisni od prepovedanih drog, in za njihove družinske člane
Zaposleni na nedoločen čas, ki so odvisni od prepovedanih drog, in njihovi družinski člani lahko koristijo do največ 3 let neplačane odsotnosti z dela, da se lahko udeležijo terapevtskih rehabilitacijskih programov, ki jih prirejajo zdravstvene službe Krajevnih zdravstvenih ustanov.
Odsotnost z dela za invalide in njihove svojce
Invalidi in njihovi starši ter družinski člani imajo pravico do plačanih in neplačanih odsotnosti z dela. Plačane odsotnosti se lahko koristijo po urah ali po dneh, do največ 3 dni na mesec.
Plačana odsotnost zaradi hudih družinskih okoliščin
V celotnem delovnem obdobju pripadata delavcu dve leti neplačanega dopusta zaradi hudih in utemeljenih družinskih okoliščin člana družine do drugega kolena sorodstva. V nekaterih primerih lahko zavod INPS delavcu izplačuje tudi denarno nadomestilo v višini zadnje plače, ki jo je dobil pred odsotnostjo.
Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin
Delavec je upravičen do plačane odsotnosti v primeru hude bolezni ali smrti soproga, člana družine do drugega kolena sorodstva (tudi če ne stanuje v istem gospodinjstvu) ali člana zunajzakonske zveze. Delavec je lahko odsoten z dela do največ 3 dni na leto, ki niso praznični ali dela prosti dnevi.
Darovanje krvi in kostnega mozga
Darovalci krvi imajo pravico do plačane odsotnosti na dan darovanja krvi. Plačilo nadomestila gre v breme zavoda INPS. Podobno velja za darovalce kostnega mozga, tem pripada plačana odsotnost, ki je primerno dolga glede na trajanje posega odvzema.
Bolezen
Zakon določa, da ima delavec pravico, da v primeru bolezni ohrani delovno mesto za obdobje, ki ga določajo zakon, kolektivne pogodbe, sodna praksa in načelo enakopravnosti. Med boleznijo pripada delavcu nadomestilo za čas bolezni, ki gre v breme zavoda INPS, in morebitno dopolnilo nadomestila, ki bremeni delodajalca. Nadomestilo v breme zavoda INPS se izplačuje od četrtega dne po nastopu bolezni, znesek dajatev pa je do dvajsetega dne bolezni 50 % dnevne plače, ki jo je delavec prejemal pred nastopom bolezni vključno z delnim izplačilom za trinajsto in štirinajsto plačo, medtem ko je od enaindvajsetega do stoosemdesetega dne 66 % plače. Kolektivne pogodbe lahko določajo, da mora delodajalec dopolniti to nadomestilo. Nadomestilo bremeni zavod INPS, vnaprej pa ga izplačuje delodajalec, nato pa znesek odbije od prispevkov, ki jih mora nakazati zavodu INPS. Najdaljše možno trajanje prejemanja nadomestila je 180 dni. Za dokazilo o bolezni je potrebno zdravniško potrdilo, ki ga mora zdravnik izdati najkasneje dan po nastopu bolezni. Potrdilo se pošlje zavodu INPS v elektronski obliki, delavec pa mora o tem obvestiti delodajalca najkasneje dva dni po začetku odsotnosti zaradi bolezni.
Obvezni porodniški dopust
Zakonski odl. št. 151/2001 predvideva trojno zaščito za matere-delavke: fizično, pravno in denarno. V nekaterih primerih lahko oče-delavec nadomesti ali dopolni mater-delavko v času koriščenja obveznega porodniškega dopusta. Zaščita se začne že med nosečnostjo, ko nastopi prepoved odpusta in začasnega odpusta, in traja do prvega leta starosti otroka. Obvezni materinski dopust pa nastopi dva meseca pred pričakovanim porodom (v nekaterih izrednih primerih lahko tudi prej) ali tri mesece pred pričakovanim porodom v primeru težkih del in traja do največ treh mesecev (do sedem mesecev v primeru težkih del). Dopust pred porodom se lahko skrajša na en mesec, obdobje po porodu pa se lahko podaljša na štiri mesece po porodu. V primeru prezgodnjega poroda lahko mati koristi neizrabljene dni obveznega dopusta po porodu. Skladno z 21. čl. Enotnega besedila o zaščiti starševstva morajo matere-delavke delodajalcu in zavodu, ki izplačuje nadomestilo za materinstvo, posredovati zdravniško potrdilo, na katerem je naveden datum predvidenega poroda, vsaj dva meseca pred porodom, nato pa morajo v roku 30 dni izročiti potrdilo, na katerem je naveden datum poroda. Delavki zavod INPS izplačuje nadomestilo v višini 80 % povprečne dnevne plače, odmerjene po postopku, predvidenem za odmero dnevnega nadomestila za bolezen. Nadomestilo bremeni zavod INPS, vnaprej pa ga izplačuje delodajalec, nato pa znesek odbije od prispevkov, ki jih mora nakazati zavodu INPS. Kolektivne pogodbe lahko določajo, da mora delodajalec dodatno dopolniti nadomestilo za porodniški dopust.
Starševski dopust za očete
Za obdobje 2013–2015 je v 4. alineji 24. čl. zakona št. 92/2012 poskusno določeno, da se mora oče-delavec v roku petih mesecev od rojstva otroka za en dan vzdržati dela. V istem obdobju je lahko oče-delavec v dogovoru z materjo odsoten z dela še dva dni, ki sta lahko tudi zaporedna, in jo tako nadomesti na obveznem dopustu, ki ji pripada.
V tem primeru je delavec upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače v breme zavoda INPS. Oče-delavec mora vsaj dva tedna pred odsotnostjo pisno obvestiti delodajalca o izbranih dneh za odsotnost.
Starševski dopust
Oba starša imata pravico do 6-mesečnega izbirnega starševskega dopusta, ki ga lahko koristita dokler otrok ne dopolni 8 let. Skupno oba starša ne smeta biti odsotna več kot deset mesecev. Če pa oče uveljavi svojo pravico do vsaj treh mesecev dopusta, ima mati pravico do sedmih mesecev dopusta in skupno obdobje dopusta za oba starša se zviša na 11 mesecev. Za čas izbirnega starševskega dopusta sta starša upravičena do dnevnega nadomestila 30 % skupne povprečne dnevne plače za obdobje do skupaj največ šest mesecev do tretjega leta starosti otroka. Nadomestilo za izbirni starševski dopust se izplačuje tudi dlje kot šest mesecev, in sicer od sedmega do desetega meseca odsotnosti ali za odsotnosti od tretjega do osmega leta starosti otroka, vendar le, če je dohodek zadevnega starša v letu odsotnosti nižji od 2,5 krat minimalno plačilo pokojnine v breme splošnega obveznega zavarovanja pri zavodu INPS (za leto 2013 je to16.101,47 €).
Posvojitev in rejništvo
Delavka, ki posvoji otroka, ima pravico do obveznega starševskega dopusta do največ pet mesecev. Pravico lahko uveljavi v prvih petih mesecih po dejanskem prihodu otroka v družino in za odsotnost se ji izplačuje nadomestilo 80 % plače. Za rejništvo lahko mati-rejnica uveljavi pravico do plačanega dopusta v roku 5 mesecev od prihoda otroka v družino za največ tri mesece, ki so deljivi, in za odsotnost se ji izplačuje nadomestilo v višini 80 % plače.
Pravica do starševskega dopusta se lahko uveljavi ne glede na starost otroka v roku osmih let po prihodu otroka v družino, tudi v primeru nacionalne ali mednarodne posvojitve ali rejništva. Redno denarno nadomestilo za plačo se lahko izplačuje le v prvih treh letih po prihodu otroka v družino.
Pravica doječe matere
Delodajalec mora delavkam-materam v prvem letu življenja otroka zagotoviti pravico do dveh odmorov za dojenje med delovnim časom. Delavki pripadata dva odmora (lahko tudi zaporedna) dnevno. Če je delovni čas krajši od šest ur dnevno, pripada delavki en sam odmor. Vsak odmor traja eno uro in se šteje kot opravljena delovna ura za namene trajanja delovnega časa in plače. V nekaterih primerih lahko pravico do odmora uveljavi oče namesto matere, vendar samo po preteku treh mesecev po porodu.
Mati-delavka mora za uveljavljanje pravice do odmorov delodajalcu izročiti zahtevek, oče pa mora za uveljavljanje pravice vložiti zahtevek pri zavodu INPS ter delodajalcu izročiti kopijo.
Za čas odmora pripada delavki celotna plača. Nadomestilo bremeni zavod INPS, vnaprej pa ga izplačuje delodajalec, nato pa znesek odbije od prispevkov, ki jih mora za delavko nakazati zavodu INPS.
Bolezen otroka
Oba starša imata (enkrat eden, enkrat drugi) pravico do odsotnosti z dela brez časovnih omejitev v primeru bolezni otroka, ki še ni dopolnil treh let. Če je otrok star od tri do osem let, sta lahko starša odsotna z dela le pet delovnih dni na leto. Odsotnost ni plačana, vendar se sešteva k delovni dobi.
