Dejavnost se lahko opravlja v okviru naslednjih pravnih oblik:

• samostojni podjetnik: dejavnost opravlja ena sama oseba,

• družba: dve ali več oseb se dogovori, da bodo skupaj opravljaje gospodarsko dejavnost z namenom delitve dobička.

SAMOSTOJNI PODJETNIK

Samostojni podjetnik je posamezna fizična oseba, lastnik podjetja, ki mu lahko pomagajo sodelavci, tudi družinski člani in zaposleni.

Za to pravno obliko podjetja je značilno, da je njena ustanovitev najhitrejša in najbolj enostavna, ker zanjo ni potrebna ne pogodba ne prisotnost notarja. Podjetnik-lastnik neomejeno in samostojno odgovarja za vse koristi (ustvarjeni dobiček) in stroške podjetja.

Slaba stran te oblike je neomejena odgovornost do tretjih oseb, saj imetnik morebitnim upnikom odgovarja z vsem svojim osebnim premoženjem. To pomeni, da lahko v primeru stečaja upniki uveljavljajo terjatve, ki se nanašajo na njegovo osebno premoženje (hiša, avtomobil in premoženje zakonca v premoženjski skupnosti).

Začetek poslovanja samostojnega podjetja je možen izključno po elektronski predložitvi obrazca Comunicazione Unica (ComUnica) za vpis v poslovni register pri pristojnih upravnih enotah. Obrazec ComUnica omogoča enotno izpolnjevanje vseh potrebnih formalnosti za ustanovitev podjetja, zlasti:

• vloge za pridobitev davčne številke ali številke za DDV pri davčnem uradu;
• vloge za vpis podjetja v poslovni ali obrtni register;
• obrazca INPS za socialno zavarovanje;
• obrazca INAIL za zavarovanje za primer nezgod pri delu (obvezno zavarovanje, ki je predvideno za vse dejavnosti, ki jih zakon opredeljuje kot tvegane).

Obrazec za priglasitev začetka dejavnosti je treba predložiti v roku 30 dni po začetku dejavnosti. Enak rok velja tudi za priglasitev sprememb podatkov oziroma prenehanja dejavnosti.

Za začetek dejavnosti samostojnega podjetnika – obrtnika je treba dejavnost priglasiti na dan začetka dejavnosti.

Družbe se delijo na:

• osebne družbe: družba civilnega prava, družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba;
• kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, družba z omejeno odgovornostjo z enim samim članom, enostavna družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba.

Osebna družba

Osebna družba je sestavljena iz dveh ali več oseb, ki jim lahko pomagajo sodelavci, tudi družinski člani in zaposleni.

Za to pravno obliko družbe je značilno prevladovanje človeškega elementa (ljudje) nad ekonomskim (kapital). Kljub temu, da upravitelji odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, je osebna družba enostavna in zelo pogosta pravna oblika, saj za njeno ustanovitev ni potreben minimalni začetni kapital, obratovalni stroški take družbe pa so precej nižji v primerjavi s kapitalskimi družbami.

Ko izberejo obliko družbe, družbeniki oblikujejo pravila, ki bodo urejala njihove odnose v družbi s podpisom ustanovitvenega akta in ustreznih družbenih dogovorov.

Nekatera izmed teh pravil so toga, kar pomeni, da so že opredeljena v veljavnih predpisih in od njih ni mogoče odstopati, druga pa družbeniki lahko prilagodijo svojim potrebam.

Ustanovitveni akt in družbeni dogovori, vključno s spremembami, morajo biti sestavljeni v obliki notarskega zapisa ali overjene zasebne listine in vsebovati izjavo o soglasju družbenikov.

Različne oznake osebne družbe imajo različne učinke:

• družba civilnega prava: je oblika družbe za opravljanje dejavnosti, ki niso komercialne (npr. kmetijske dejavnosti, razvedrilne dejavnosti itd.)
• družba z neomejeno odgovornostjo: družbo lahko upravljajo vsi družbeniki. Predvideno je lahko skupno upravljanje (s soglasjem vseh upraviteljev), ločeno (vsak upravitelj deluje svobodno) ali mešano (skupno za določene dejavnosti – npr. izredne – in ločeno za ostale dejavnosti).
• komanditna družba: predvideni sta dve vrsti družbenikov: komplementar in komanditist. Prvi upravlja družbo, drugi pa prispeva samo kapital in njegova odgovornost je omejena na višino kapitalskega vložka.

Po ustanovitvi družbe notar izključno po elektronski pošti predloži obrazec Comunicazione Unica (ComUnica) za vpis v poslovni register in pridobitev davčne številke oziroma številke za DDV pri davčnem uradu.

Obrazec za priglasitev začetka dejavnosti je treba predložiti v roku 30 dni po začetku dejavnosti. V primeru začetka obrtne dejavnosti je treba dejavnost priglasiti na dan začetka dejavnosti.

Kapitalska družba je običajno sestavljena iz dveh ali več oseb (v italijanskem pravnem sistemu pa je možna tudi ustanovitev kapitalske družbe z enim družbenikom), ki jim lahko pomagajo sodelavci, družinski člani ali druge osebe ter zaposleni.

Za to pravno obliko družbe je značilno prevladovanje gospodarskega elementa (kapital) nad človeškim (ljudje). Kapitalska družba je kljub višjim stroškom ustanovitve in vodenja v primerjavi z drugimi pravnimi oblikami podjetij zelo priljubljena rešitev med tistimi, ki zahtevajo omejitev osebne odgovornosti in prožnost pri prenosu poslovnih deležev.

Ko izberejo obliko družbe, družbeniki oblikujejo pravila, ki bodo urejala njihove odnose v družbi, s podpisom ustanovitvenega akta in statuta družbe.

Nekatera izmed teh pravil so toga, kar pomeni, da so že opredeljena v veljavnih predpisih in od njih ni mogoče odstopati, druga pravila pa družbeniki lahko prilagodijo svojim potrebam.

Ustanovitveni akt in statut, vključno s spremembami, morata biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Vse kapitalske družbe morajo vsako leto predložiti letni izkaz poslovnega izida za vpis v poslovni register.

Različne vrste družb imajo različne posledice:

• delniška družba: je tipična gospodarska družbe večje velikosti. Odgovornost družbenikov je omejena in vezana sorazmerno na vloženi kapital. Skupni kapital, ki je seštevek kapitala posameznih družbenikov, ne sme biti manjši od 120.000,00 EUR. Delniška družba predvideva najvišje stroške upravljanja med kapitalskimi družbami, ker je predvideno tudi obvezno imenovanje članov nadzornega sveta. Delniška družba lahko izdaja vrednostne papirje, jih uvrsti na borzo in v določenih mejah vlaga v lastne dejavnosti.
• družba z omejeno odgovornostjo: je precej prilagodljiva, saj veljavni predpisi omogočajo, da lahko družbeniki večino določb statuta prilagodijo svojim potrebam. Za njeno ustanovitev je predviden minimalni začetni kapital v višini 10.000,00 EUR. Odgovornost posameznih družbenikov je omejena na vloženi kapital. D. o. o. ne more izdajati obveznic. Lahko je tudi ena sama oseba. Za ustanovitev enostavnih d. o. o. lahko znaša znesek osnovnega kapitala od 1 EUR do 10.000,00 EUR.
• komanditna delniška družba: za ustanovitev je predviden minimalni osnovni kapital v višini 120.000,00 EUR. Osebno odgovornost nosijo samo komplementarji, ki prevzemajo odgovornost za upravno poslovodenje na podlagi družbene pogodbe (in ne upravni odbor kot v primeru delniške družbe) za celotno obdobje delovanja družbe (brez možnosti preklica, oziroma če tako zahtevajo pogodbene določbe).

Samostojni podjetnik ali gospodarska družba potrebuje določena dovoljenja glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja (npr. dovoljenje občine, policijske uprave, zdravstvene ustanove itd.).

Za opravljanje tako imenovanih »reguliranih dejavnosti« (npr. inštalacije, popravila avtomobilov, kozmetičarstvo, frizerstvo, kemične čistilnice in pralnice itd.) mora izpolnjevati določene pogoje (npr. kvalifikacije, delovne izkušnje, vpis v registre, razvide ali sezname itd.).

Priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini, ureja zakonska uredba D. Lgs. št. 206 z dne 9. novembra 2007, s katero je prenesena Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta. Pristojni organ za priznavanje poklicnih kvalifikacij za regulirane dejavnosti je Ministrstvo za gospodarski razvoj. Predlagatelj mora za priznanje poklicnih kvalifikacij vložiti prošnjo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj (www.sviluppoeconomico.gov.it).

Pred začetkom delovanja samostojnega podjetnika ali pred ustanovitvijo družbe (osebne ali kapitalske družbe) je obvezna pridobitev certificiranega elektronskega poštnega naslova (Posta Elettronica Certificata, PEC). Naslov elektronske pošte je treba sporočiti v poslovni register. Certificirana elektronska pošta je posebna oblika elektronske pošte, ki ima enako pravno veljavnost kot običajne priporočene poštne pošiljke s potrdilom o vročitvi.

Po ustanovitvi podjetja (samostojnega podjetnika ali družbe) je treba odpreti bančni oziroma poštni tekoči račun, ker se transakcije nad 999,999 EUR ne morejo izvajati v gotovini. Če ustanovimo družbo, se moramo odločiti, komu se podelijo pripadajoča pooblastila za izvrševanje teh transakcij.

Žig ni obvezen, zakon tega ne določa. Vsekakor pa je koristen zaradi poenostavitve postopkov. Če se odločite za žig, mora ta vsebovati podatke za identifikacijo podjetja oziroma ime, sedež, davčno številko in številko za DDV. Osebne in kapitalske družbe morajo poleg identifikacijskih podatkov navesti tudi poslovni register, pri katerem je zabeležena vpisna številka in morebitni stečaj družbe. Poleg tega morajo kapitalske družbe navesti osnovni kapital družbe in dejansko vplačani znesek, kot je naveden v zadnji letni bilanci stanja, ter morebitni status »družbe z enim družbenikom«.

Dodatne informacije in pojasnila so na voljo na spletnih straneh gospodarskih zbornic v vsaki pokrajini, v kateri se namerava opravljati dejavnost, in na spletni strani davčnega urada www.agenziaentrate.it (v italijanskem in angleškem jeziku).