Pravni subjekti na področju varnosti pri delu Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Italijanska zakonodaja opredeljuje nekatere osebe v podjetju, ki imajo določene dolžnosti s področja varnosti pri delu. Te osebe so:

a)     Delodajalec

Za namene varnosti pri delu je delodajalec nosilec delovnega razmerja z delavcem ali subjekt, ki je glede na vrsto in obliko organizacije, v kateri delavec opravlja svojo dejavnost, odgovoren za samo organizacijo ali za proizvodno enoto, saj sprejema odločitve in je pristojen za odločanje glede porabe sredstev.

Delodajalec mora predvsem:
  1. opraviti oceno vseh tveganj in izdelati ustrezen dokument (te dolžnosti ne sme poveriti nikomur)
  2. imenovati odgovornega za varnost pri delu (te dolžnosti ne sme poveriti nikomur)
  3. sprejeti vse preventivne in varnostne ukrepe ter izvesti načrt o izboljšavah in o doseganju ciljev;
  4. imenovati, izobraziti in usposobiti delavce, ki so določeni za vodenje izrednih razmer in prve pomoči;
  5. zagotoviti delavcem osebno varovalno opremo (O.V.O.);
  6. izpolniti splošne obveznosti glede informiranja, izobraževanja in usposabljanja.
 

b)    Zadolženi za varnost – poverjeni upravitelj

Oseba, ki zaradi svojih strokovnih kompetenc in v mejah hierarhičnih in funkcionalnih oblasti, ki so primerne glede na poverjeno nalogo, nadzoruje delo in zagotavlja izvajanje prejetih direktiv, tako da preverja, ali delavci pravilno izvajajo prejeta navodila. Poverjeni upravitelj ima funkcionalno pristojnost za dajanje pobud.

Glavne obveznosti zadolženega za varnost:
Glede na svoje pristojnosti in sposobnosti morajo zadolženi za varnost:
  1. nadzorovati delavce ter preverjati, ali ti spoštujejo zakonske predpise in interna pravila podjetja s področja varnosti in zdravja pri delu;
  2. skrbeti, da samo delavci, ki so dobili primerna navodila, dostopajo v kraje, kjer so izpostavljeni hudemu in specifičnemu tveganju;
  3. nemudoma obvestiti delodajalca ali vodilnega delavca o pomanjkljivostih sredstev za delo, opreme in osebne varovalne opreme.
 

c)    Delavec z direktivnimi pristojnostmi

To je posameznik, ki zaradi svojih strokovnih kompetenc in v mejah hierarhičnih in funkcionalnih oblasti, ki so primerne glede na poverjeno nalogo, izvaja navodila delodajalca, pri čemer organizira delo in ga nadzoruje. Njegove pristojnosti so podobne pristojnostim delodajalca.

Za srednja in mala podjetja navzočnost vodilnega delavca ni obvezna.

d)    Odgovorni za službo za preventivo in varnost pred tveganji

Delodajalec mora vedno imenovati odgovornega za preventivo in varnost, ki se v italijanski zakonodaji imenuje odgovorni za službo za preventivo in varnost (responsabile del servizio di prevenzione e protezione RSPP).

Služba za preventivo in varnost nudi tehnično podporo delodajalcu pri vsem, kar zadeva varnost pri delu.

Delodajalec ima sledeče možnosti:

1) sam prevzame vlogo odgovornega za preventivo in varnost (RSPP), če zakon to dovoljuje, na primer v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki zaposlujejo do 30 delavcev in ki ne spadajo v kategorijo podjetij z izredno visoko stopnjo tveganja za nezgodo.

V tem primeru so obveznosti glede izobraževanja sledeče:
  • podjetja, ki imajo “Visoko tveganje” – 48-urni tečaj (Vsakih pet let 14-urno izpopolnjevanje)
  • podjetja, ki imajo “ Srednje tveganje” ” –32-urni tečaj (Vsakih pet let 10-urno izpopolnjevanje)
  • podjetja, ki imajo “ Nizko tveganje” – 16-urni tečaj (Vsakih pet let 6-urno izpopolnjevanje)
 

2) imenuje drugo osebo v podjetju (delavca, družbenika, itd.):

3) imenuje zunanjo osebo

Če delodajalec ne prevzame sam vloge odgovornega za preventivo in varnost, so obveznosti ostalih subjektov glede izobraževanja večje.

Odgovorni za preventivo in varnost lahko imenuje enega ali več zadolženih za službo za preventivo in varnost (A.S.P.P.), ki morajo tudi biti ustrezno usposobljeni.

Odgovorni za preventivo in varnost mora:
  1. ugotoviti, kateri so dejavniki tveganja, in določiti ukrepe za varno in zdravo delovno okolje
  2. sodelovati pri oceni tveganj, ugotoviti preventivne in varstvene ukrepe in načine nadzora izvajanja teh ukrepov
  3. predlagati programe informiranja in izobraževanja delavcev
  4. nuditi informacije glede splošnih in specifičnih tveganj, preventivnih in varstvenih ukrepov ter postopkov v sili
  5. sodelovati pri posvetovanjih na temo varnosti in zdravja pri delu ter na periodičnih sestankih
 

e)    Pooblaščeni zdravnik

Za podjetja, v katerih so prisotna posebna tveganja, mora delodajalec imenovati pooblaščenega zdravnika, specialista za delo.

Pooblaščeni zdravnik sodeluje z delodajalcem pri pripravi ocene tveganj, izvaja zdravstveni nadzor in izpolnjuje vse ostale dolžnosti, ki jih določa zakon.

Pooblaščeni zdravnik še posebej:
  • sodeluje pri pripravi ocene tveganj;
  • izvaja zdravstveni nadzor skladno z vsemi zakonskimi določili (zdravstveni pregled delavca pred zaposlitvijo, preventivne, periodične in izredne zdravstvene preglede, pregled delavca, ko se vrne v službo, pregled ob prenehanju delovnega razmerja);
  • izrazi mnenje o usposobljenosti za posebno delovno mesto: hrani zdravstvene kartoteke skladno z deontološkimi pravili in zakonom o varstvu osebnih podatkov;
  • izvede letno inšpekcijo delovnih prostorov;
  • izvaja dejavnosti osveščanja delavcev;
  • sodeluje pri periodičnem sestanku službe za preventivo in varnost;
  • sodeluje pri izvajanju predpisov prve pomoči v podjetju;
 

f)     Delavec

Delavec je oseba, ki ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, opravlja dejavnost v sklopu organizacije delodajalca v javnem ali zasebnem sektorju, proti plačilu ali ne.

Za namene zakonodaje o varnosti pri delu je delavec tudi družbenik, ki dela v zadrugi ali v družbi , tudi če le-ta ni uradna , soudeleženi član podjetja ("associato in partecipazione") in vajenec.

Delavci morajo:
  1. skrbeti za svojo varnost in za varnost drugih, iti na zdravstvene preglede, pripomoči k izpolnjevanju dolžnosti na področju varnosti pri delu, udeleževati se morajo programov izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizira delodajalec
  2. slediti pravilom in navodilom glede opreme za osebno in skupinsko zaščito in pravilno uporabljati sredstva za delo, nevarne snovi in pripravke, prevozna sredstva, varnostno opremo in O.V.O.
  3. nemudoma javiti pomanjkljivosti sredstev, varnostne opreme in O.V.O. in vsakršno morebitno nevarnost, takoj ukrepati v sili in o tem obvestiti predstavnika delavcev za varnost pri delu
  4. delavci ne smejo brez dovoljenja odstraniti ali spreminjati varnostne opreme ali opreme za obveščanje in nadzor ter ne smejo na lastno pobudo izvajati operacij ali manevrov, ki niso v njihovi pristojnosti ali ki bi lahko negativno vplivali na njihovo varnost ali na varnost drugih delavcev.
  5. delavci morajo nositi razpoznavno izkaznico v primeru izvajanja del na gradbiščih, tudi kot podizvajalci.
 

g)   Predstavnik delavcev za zdravje in varnost pri delu  (RLS)

Je oseba, ki je bila imenovana ali izvoljena, da zastopa delavce na področju zdravja in varnosti pri delu.

Pristojnosti predstavnika delavcev za zdravje in varnosti pri delu:
  • Predstavnik delavcev za zdravje in varnost pri delu ima dostop do delovnih prostorov, spodbuja pripravo, izbiro in izvajanje preventivnih ukrepov, ki so primerni za varovanje zdravja in telesne integritete delavcev, pripravlja predloge o preventivnih ukrepih ter odgovornega v podjetju obvešča o ugotovljenih tveganjih.
  • Predstavnik delavcev na prošnjo izrazi svoje mnenje o oceni tveganj, o določitvi, programiranju, izvajanju ter preverjanju preventivnih ukrepov, o izobraževanju, imenovanju odgovornega za varnost ter zadolženega za varnost, poleg tega pa sodeluje pri periodičnih sestankih.
  • Predstavnik delavcev prejema informacije in dokumentacijo iz podjetja glede ocene tveganj in preventivnih ukrepov za nezgode in poklicne bolezni, poleg tega pa prejema informacije s strani nadzornih služb.
 

h)     Območni predstavnik za varnost (RLST)

Območni predstavnik delavcev za varnost se izbere v sklopu bilateralnih dogovorov in paritetnih organov za več podjetij, ki delujejo na istem območju, ki navadno zaposlujejo do petnajst delavcev. Funkcija območnega predstavnika delavcev za varnost ni združljiva z drugimi operativnimi sindikalnimi funkcijami.

Za območnega predstavnika delavcev za varnost (RLST) ne more biti izbran nekdo, ki že opravlja funkcijo predstavnika delavcev v podjetju.

Območni predstavnik delavcev za varnost:
  • ima pristojnosti predstavnika delavcev za varnost v podjetjih, ki spadajo v zadevno območje;
  • dostopa v delovne prostore s predhodnim obvestilom in na način, ki ga določajo kolektivne pogodbe na ravni države, združenj ali poklicnih združenj, razen v primeru hude nezgode, ko mora to predhodno javiti skupnemu organu;
  • če mu podjetje ne dovoli dostopa, skladno s predpisi to sporoči skupnemu organu ali, če tega ni, nadzornemu organu, ki ima krajevno pristojnost;
  • paritetni organ sporoči podjetjem in zainteresiranim delavcem ime območnega predstavnika delavcev za varnost;
  • Imenovanje predstavnika delavcev za varnost na ozemlju predstavlja strošek za podjetje.

Informiranje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Delodajalec mora vse zgoraj opredeljene subjekte ustrezno informirati in usposobiti. Pravilno informiranje, izobraževanje in usposabljanje so za delodajalca obveznost, in če jih ne izvede, ga lahko doletijo sankcije.

Izobraževanje mora biti formalno potrjeno, zato mora delodajalec z ustrezno dokumentacijo dokazati, da je svojo dolžnost glede izobraževanja izpolnil.

Tuji delavci, ki delajo v Italiji, morajo načeloma biti usposobljeni skladno z italijansko zakonodajo. Če so v izvorni državi že opravili tovrstno izobraževanje, je treba preveriti, ali vsebina in trajanje ustrezata zahtevam italijanske zakonodaje, sicer morajo svoje izobraževanje dopolniti.

V Italiji je zakonodaja, ki ureja obveznosti glede izobraževanja, zelo podrobna. Za vsakega od zgoraj opredeljenih subjektov določa obvezno prisotnost pri specifičnih tečajih, značilnosti katerih povzemamo v nadaljevanju:

a) Usposabljanje delavcev

Po italijanski zakonodaji mora delodajalec vsem delavcem zagotoviti zadostno in primerno izobraževanje s področja zdravja in varnosti, tudi ob upoštevanju jezikovnega znanja. Za tuje delavce je izobraževanje možno tudi v jeziku, različnem od italijanščine, vendar delodajalec mora preveriti, ali delavec razume jezik, ki se uporablja, da je lahko usposabljanje učinkovito.

Usposabljanje delavcev se loči na dve kategoriji:

1) Splošno 4-urno izobraževanje, ki je skupno vsem delovnim področjem. Vsebina izobraževanja: opredelitev pojmov: tveganje, škoda, preventiva, zaščita, organizacija preventive na ravni podjetja, pravice, dolžnosti in sankcije za razne subjekte v podjetju, nadzorni organi, kontrola in pomoč

2) Specifično izobraževanje, ki lahko traja različno dolgo glede na raven tveganja podjetja (nizko tveganje: 4 ure, srednje tveganje: 8 ur; visoko tveganje: 12 ur). Vsebine: tveganje za nezgode, splošna mehanska tveganja, splošna električna tveganja, stroji, naprave, padec z višine, tveganje eksplozije, kemično tveganje, megla, olja, dim, hlapi, prah, označevanje, rakotvorno tveganje, biološko in fizično tveganje, hrup, vibracije, sevanje, mikroklima in osvetlitev, slikovni zasloni, O.V.O., organizacija dela, delovno okolje – stres, ročno premeščanje bremen, premeščanje bremen (viličarji, prevozna sredstva), signalizacija, ravnanje v sili, varnostni postopki za specifična tveganja, požar in evakuacija, organizacijski postopki in prva pomoč v primeru nesreče ali skorajšnje nezgode – druga tveganja

Izpopolnjevanje: Vsak delavec mora vsakih pet let slediti izpopolnjevalnemu tečaju, ki traja najmanj šest ur. 

b) Specifično izobraževanje za poverjene upravitelje

 V podjetju ali na gradbišču je vedno nekdo, ki prevzame vodilno vlogo in ki ob odsotnosti delodajalca organizira delo, dodeljuje naloge delavcem in preverja, da se te pravilno izvajajo, pri čemer sledi navodilom vodilnega delavca ali delodajalca.

Poverjeni upravitelj mora opraviti, poleg splošnega izobraževanja, ki je obvezno za vse delavce, še dodatno 8-urno izobraževanje s 6-urnim izpopolnjevanjem vsakih 5 let. 

c) Specifično izobraževanje za delavce z direktivnimi pristojnostmi

 Slednji morajo biti primerno usposobljeni in morajo opraviti tečaj, ki skupno traja najmanj 16 ur, razdeljenih na 4 module, ter vsakih 5 let opraviti 6-urno izpopolnjevanje. 

d) Specifično izobraževanje za delavce, ki so določeni za požarno varstvo, vodenje izrednih razmer in evakuacijo

Delodajalec mora imenovati delavce, ki so določeni za izvajanje preventivnih ukrepov požarnega varstva, gašenje požarov ter evakuacije delovnih prostorov v primeru neposredne in resne grožnje. Na razpolago jim mora dati primerno število gasilnih aparatov.

Trajanje
Izobraževalni programi se delijo glede na vrsto dejavnosti:
  • Dejavnost z nizkim tveganjem: 4 ure
  • Dejavnost s srednjim tveganjem: 8 ur
  • Dejavnost z visokim tveganjem: 16 ur
 
Vsebine

Vsebine izobraževanja so trenutno določene v Prilogi IX ministrskega odl. z dne 10. marca 1998, vsekakor pa mora izobraževanje vsebovati teoretični in praktični del.

e) Specifično izobraževanje za delavce, ki so določeni za prvo pomoč

Delodajalec mora imenovati tudi enega ali več delavcev, ki so zadolženi za izvajanje ukrepov prve pomoči.

Delavci, določeni za prvo pomoč, v primeru nesreče enega delavca vodijo postopke v sili, začnejo z reševanjem in nudijo prvo pomoč, če je le to mogoče.

Tudi v zvezi s tečaji prve pomoči se podjetja delijo na več kategorij glede na tveganje, obvezni tečaj lahko zato traja od 12 do 16 ur.

Tečaj je treba ponoviti vsaka tri leta in izpopolnjevanje traja od 4 do 6 ur.

f) Izobraževanje za predstavnike delavcev za varnost pri delu

Predstavniki delavcev za varnost pri delu morajo opraviti osnovni 32-urni tečaj, od katerih je 20 ur splošnega izobraževanja in 12 ur specifičnega izobraževanja glede na dejavnost, ki se dejansko opravlja.

Vsako leto morajo opraviti 4- ali 8-urne izpopolnjevalne tečaje, odvisno od tega, ali zaposluje podjetje več ali manj kot 50 delavcev.

 

Ocena tveganja Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Je najpomembnejša obveznost delodajalca.

Ocena tveganja je postopek ocenjevanja tveganj za varnost in zdravje delavcev, ki nastanejo zaradi nevarnosti, ki so prisotne na delovnem mestu. Delodajalec mora preučiti vse vidike dela, zato da lahko ugotovi:
  • kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo;
  • ali je mogoče odstraniti nevarnosti in, če to ni mogoče, ali jih je mogoče zmanjšati;
  • kateri preventivni ali varnostni ukrepi se izvajajo ali bi se morali izvajati za nadzorovanje tveganj.
 
Med varnostne ukrepe spadajo tudi sledeče obveznosti delodajalca:
  • informiranje delavcev;
  • usposabljanje delavcev;
  • zagotovitev organizacije in sredstev za izvajanje varnostnih ukrepov.
 
Ocena tveganja mora biti pripravljena v pisni obliki in tako strukturirana, da lahko delodajalci:
  • identificirajo nevarnosti, ki so prisotne na delovnem mestu, in ocenijo s temi povezana tveganja; skladno z zakonskimi določbami določijo varnostne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti zaposlenih in drugih delavcev;
  • ocenijo tveganja z namenom zagotavljanja osveščene izbire sredstev za delo in kemičnih snovi in pripravkov ter za čim boljšo razporeditev delovnega okolja in optimalno organizacijo dela;
  • preverijo, ali so sprejeti ukrepi primerni;
  • določijo stopnjo prioritete za morebitne druge ukrepe, ki se po opravljeni oceni tveganja smatrajo za nujne;
  • dokažejo samim sebi, pristojnim oblastem, delavcem in njihovim predstavnikom, da so preučili vse dejavnike, ki zadevajo delo, in da so prišli do veljavne in osveščene ocene tveganj in ukrepov za varovanje zdravja in varnosti;
  • zagotovijo, da preventivni ukrepi in delovne ter proizvodne metode, ki se smatrajo za nujne in se izvajajo po opravljeni oceni tveganja, dejansko pripomorejo k boljši varnosti delavcev.
 
Posebno pozornost je treba nameniti:
  • razlikam med spoloma
  • skupinam delavcev, ki so lahko bolj izpostavljeni tveganju ali ki imajo posebne potrebe:
    - delavci-invalidi
    - delavci migranti
    - mladi in starejši delavci
    - nosečnice ali doječe matere
    - neusposobljeno ali neizkušeno osebje
    - zaposleni s krajšim delovnim časom in za določen čas
 

Tveganje se oceni na podlagi dokumenta (t. i. dokument o oceni tveganja), ki se lahko od leta 2013 dalje sestavi po standardiziranem postopku ocenjevanja tveganja.

Glavni dejavniki tveganja v podjetjih:
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti hrupu
  • Tveganje za požar
  • Tveganje za eksplozijo
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavniko
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti vibracijam
  • Tveganje zaradi ročnega premeščanja bremen
  • Tveganje zaradi stresa
  • Tveganje zaradi izpostavljenosti oziroma dela s slikovnimi zasloni
  • Ergonomska tveganja (neprimerna drža, ponavljajoči se gibi zgornjih udov, itd.)
  • Delo kot izvajalci / podizvajalci
  • Druga tveganja (npr. padec z višine, električni udar, zasutje – predvsem v gradbeništvu)

Druge obveznosti za podjetja Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Dela na gradbiščih in gradbiščem podobnih delovnih prostorih

Podjetja, ki delajo na gradbiščih morajo biti tehnično in strokovno primerno usposobljena za izvajanje del.

Minimalna dokumentacija, s katero podjetje dokazuje svojo usposobljenost naročniku ali pogodbenemu izvajalcu, je sledeča:

a) vpis v Zbornico za trgovino, industrijo in obrt s predmetom poslovanja, ki je skladen s predmetom javnega naročila

b) dokument o oceni tveganja ali lastna izjava na podlagi samocertificiranja po standardiziranih postopkih

c) enotno potrdilo o rednem plačevanju prispevkov

d) dokazilo o tem, da podjetju ni začasno preklicano dovoljenje o opravljanju dejavnosti ali mu ni prepovedano opravljanje dejavnosti na podlagi 14. čl. zak. odloka št. 81/08 o varnosti pri delu

d) dokumentacija, ki potrjuje opravljeno informiranje in usposabljanje delavcev 

Omarica za prvo pomoč in škatla s sanitetnim materialom

Vsako podjetje mora, poleg tega da usposobi enega ali več zadolženih za prvo pomoč, pripraviti načrt za prvo pomoč.

Natančneje, podjetje mora imeti:

a) omarico za prvo pomoč na vsaki delovni lokaciji, omarica mora biti primerno zavarovana in na mestu, ki je hitro dostopno in prepoznavno zaradi ustrezne signalizacije; omarica za prvo pomoč mora vsebovati najmanj to, kar je spodaj navedeno (če so v podjetju 3 ali več kot 3 zaposleni)

a) škatlo s sanitetnim materialom na vsaki delovni lokaciji, ki mora biti primerno zavarovana in na mestu, ki je hitro dostopno in prepoznavno zaradi ustrezne signalizacije; škatla s sanitetnim materialom mora vsebovati najmanj to, kar je spodaj navedeno (če sta v podjetju največ 2 zaposlena) 

MINIMALNA VSEBINA OMARICE ZA PRVO POMOČ:
Sterilne rokavice za enkratno uporabo (5 parov).
Zaščitna maska za prvo pomoč
1 l steklenica kožne raztopine Povidona z 10 % joda (1).
500 ml steklenice fiziološke raztopine (natrijev klorid - 0, 9%) (3).
Sterilni zloženec 10 x 10 posamično pakiran (10 kosov).
Sterilni zloženec 18 x 40 posamično pakiran (2 kosa).
Sterilna pregrinjala za enkratno uporabo (2).
Sterilna sanitetna pinceta za enkratno uporabo (2).
Elastična sanitetna mreža srednje velikosti (1).
Sanitetna vata (1).
Škatla obližev različnih velikosti za takojšnjo uporabo (2).
Samolepilni obliž v traku, visok 2,5 cm (2).
Škarje.
Vrvica za zaustavljanje krvavitev (3).
Dve vrečki s hladilnim sredstvom za takojšnjo uporabo (2).
Vrečki za odpadke iz zdravstva za enkratno uporabo (2).
Termometer.
Merilec krvnega tlaka.

MINIMALNA VSEBINA MAJHNE ŠKATLE S SANITETNIM MATERIALOM (za dve osebi):
Sterilne rokavice za enkratno uporabo. (2 para).

125 ml steklenica kožne raztopine Povidona z 10 % joda (1).
Steklenica fiziološke raztopine ( natrijev klorid - 0, 9%) po 500 ml (1).
Sterilni zloženec 18 x 40 posamično pakiran (1).
Sterilni zloženec 10 x 10 posamično pakiran (3).
Sterilna sanitetna pinceta za enkratno medicinsko uporabo (1).
Sanitetna vata (1).
Škatla obližev različnih velikosti za takojšnjo uporabo (1).
Samolepilni obliž v traku, visok 2,5 (1).
Krep povoj, višina 10 cm (1).
Škarje. (1).
Vrvica za zaustavljanje krvavitev (1).
Vrečka s hladilnim sredstvom za takojšnjo uporabo (1).
Vrečka za odpadke iz zdravstva za enkratno uporabo (1).
Navodila za ravnanje s sredstvi prve pomoči in za najnujnejše ukrepe prve pomoči, ki se lahko izvedejo, dokler ne pride rešilec. 

Dolžnosti glede usposabljanja za posebne dejavnosti

  • specifično usposabljanje za delavce, ki delajo ob prisotnosti električne napetosti;
  • tečaji za pravilno delo s sledečimi sredstvi za delo:
upravljanje z dvižnimi ploščadmi (brez stabilizatorjev)
  upravljanje z dvižnimi ploščadmi (s stabilizatorji)
upravljanje z dvižnimi ploščadmi (s stabilizatorji ali brez njih)
upravljanje z mobilnim žerjavom
upravljanje s stolpnim žerjavom, vrtljivim v zgornjem delu
upravljanje s stolpnim žerjavom, vrtljivim v spodnjem delu
upravljanje s stolpnim žerjavom, vrtljivim v zgornjem in spodnjem delu
vožnja viličarjev
vožnja teleskopskih viličarjev
vožnja viličarjev (viličarjev/nizko in visoko dvižnih viličarjev/ teleskopskih viličarji z vrtljivo roko)
vožnja viličarjev (industrijskih viličarjev, teleskopskih viličarjev, paletnih viličarjev/nizko in visoko dvižnih viličarjev/ teleskopskih viličarji z vrtljivo roko)
upravljanje s premičnimi žerjavi
upravljanje s kmetijskimi ali gozdarskimi traktorji (na kolesih)
upravljanje s kmetijskimi ali gozdarskimi traktorji (na gosenicah)
upravljanje s hidravličnimi bagri
upravljanje z žičnimi bagri
upravljanje s sprednjimi nakladalci
upravljanje z bagri nakladači rovokopači (na kolesih ali gosenicah)
upravljanje s prekucniki goseničarji
upravljanje s hidravličnimi bagri, sprednjimi nakladalci in bagri nakladači rovokopači
upravljanje s črpalkami za beton

Za upravljanje z vsakim od naštetih strojev so potrebni posebni tečaji, ki imajo teoretični in praktični del.

  • izobraževanje delavcev, ki uporabljajo O.V.O. III. kategorije.

Nadzor in inšpekcije Odpri
Zadnja sprememba: 06.01.2015

Nadzor nad uporabo zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu izvajajo v Italiji sledeči organi:
a)    Krajevne zdravstvene ustanove (Aziende Sanitarie Locali ASL), ki imajo krajevno pristojnost;
b)    Državni gasilci (Corpo nazionale dei vigili del fuoco);
c)    Območna direkcija za delo (Direzione Territoriale del Lavoro)
d)    Državni zavod za zavarovanje za nezgode pri delu INAIL
 

a)    Krajevna zdravstvena ustanova (ASL)

V vsaki Krajevni zdravstveni ustanovi je t.i. Struktura za preventivo in varnost v delovnih prostorih, ki izvaja preventivo za nezgode pri delu in poklicne bolezni. Slednja poseže, ko dobi pritožbo, prijavo ali prošnjo za ukrepanje s strani delavskih zaupnikov za varnost ali s strani drugih delavcev in njihovih referentov, ali če dobi prijavo s strani drugih organov nadzora (npr.: Gasilcev, Območne direkcije za delo, Občine, itd.), ali če ji državno tožilstvo poveri to nalogo glede na nezgode pri delu, poklicne bolezni ali drugo dogajanje, za katero se smatra, da je kazenskopravno relevantno.

Preiskovalni postopek

Operaterji Krajevnih zdravstvenih ustanov lahko ob kateri koli uri dostopajo do vseh delovnih prostorov.

Če inšpekcijo izvajajo nadzorni organi s funkcijo sodne policije (Ufficiali polizia giudiziaria), lahko dostopajo do vse dokumentacije in lahko prisotno dokumentacijo kopirajo ali zahtevajo, da se jim kopija dokumentacije predloži v določenem času in v določeni obliki.

Za italijansko zakonodajo spada večina kaznivih dejanj s področja varnosti pri delu v kazensko pravo.

Kdor po inšpekcijskem nadzoru, v katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, slednje odpravi (na podlagi predpisa inšpektorja), ima možnost, da plača denarni znesek v vrednosti ¼ najvišje možne kazni in se tako izogne kazenskopravnim sankcijam.

V najhujših primerih se lahko odredi tudi prekinitev dejavnosti v podjetju ali na gradbišču.

Še vedno pa ostaja kazenskopravna odgovornost za kaznivi dejanji nenaklepne telesne poškodbe ali nenaklepne povzročitve smrti, do katere pride zaradi nezgode pri delu ali poklicnih bolezni.

b)    Državni gasilci

Med naloge Državne gasilske službe prištevamo izvajanje preverjanj in nadzora na področju preprečevanja požarov v delovnih prostorih.

c)    Območna direkcija za delo

Območna direkcija za delo je periferni urad Ministrstva za delo, ki izvaja tudi nadzor nad izvajanjem zakonodaje s področja varnosti pri vrstah dela, kjer je tveganje še posebej visoko, na primer na gradbiščih, pri gradnji cest, sestavljanju montažnih stavb, pri podzemnih delih, pri rabi razstreliv.

d)    INAIL

Zavod INAIL je javna ustanova, ki vodi obvezno zavarovanje proti nezgodam pri delu in poklicnim boleznim. Zavod ima neposredni interes, da se zmanjšajo stroški, povezani z zdravljenjem poškodovanih pri delu, zato izvaja preventivo, nadzor in informiranje na področju varnosti pri delu, poleg tega pa tudi zdravstvene inšpekcije v podjetjih, ki imajo visoko stopnjo tveganja.